O preživetju in propadu medijev

49
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Ni levih ali desnih medijev. So le dobri ali slabi. Prvi bodo preživeli, drugi pa propadli.

Že dolgo se v evropskih državah ni toliko gledalcev, bralcev, poslušalcev ali spletnih uporabnikov pritoževalo nad selekcioniranjem novic, ki so si ga privoščile nekatere znane medijske hiše, da bi med ljudstvom zmanjšale napetosti zaradi migrantske krize, kot se je kasneje glasilo njihovo opravičilo, ko so jih socialna omrežja zalotila v kočljivih položajih. Dandanes se namreč ni več tako enostavno lagati, potvarjati dejstev ali manipulirati z dogodki, kot je bilo pred 20 ali 50 leti. Kajti ni dvoma, da se bo na svetovnem spletu našla množica dokazov, tj. fotografij, video posnetkov itd., ki bodo demantirali etablirane medije, če si bodo drznili koga vleči za nos. Letos so tako razkrinkali celo CNN, ki je objavil posnetek sestrelitve helikopterja v Ukrajini, kasneje pa so spletni detektivi izvohali, da gre za zlorabo in reciklažo starejšega posnetka iz Sirije, kjer uporniki lansirajo raketo, ki zadane in uniči helikopter…

Nauk je torej jasen: leta 2015 je vpliv socialnih omrežij na družbo že tako izrazit – pri mlajših populaciji še posebej –, da se zaradi tega spreminja tudi človeško dojemanj novic. Televizija postaja počasen, neažuren medij, ki ne more več tekmovati s spletnimi mediji, saj kot bi dejali nemško govoreči, ne nudi »News« (novice), temveč zgolj »Nachrichten« (poročila o preteklem dogodku). No, tiskani mediji so kajpak samo še bolj zaostali in zato jim prerokujejo počasen zaton, vsaj veliki večini. V medijskem muzeju naj ne bi pristale t.i. nišne revije z dobro vsebino in publikacije s specifično bralsko, predvsem pa oglaševalsko publiko. V realnosti to pomeni, da v Sloveniji sedem dnevnikov seveda ne bo preživelo. Morda bodo trije, med njimi zagotovo vsaj en tabloid. Te grozeče nevarnosti se njihovi lastniki verjetno še ne zavedajo, saj niso vsi klasični medijski lastniki, pač pa so to postali zaradi spleta okoliščin. Še manj občutka za realnost imajo nekateri novinarji in uredniki, ki se že leta obnašajo kot lastniki medijev, pri katerih so zaposleni ali vsaj honorarno delajo.

Kako si razlagati to anomalijo, ko novinarji nastopajo v vlogi nekakšnega nadzornega sveta, ki mora soglašati z vsako pomembnejšo lastniško odločitvijo, je vsekakor vprašanje, ki je na mestu. In odgovor ni prav nič zapleten; ta novinarska samozavest, ki prekaša celo tisto iz zlatih časov samoupravnega socializma, je rezultat velikih iluzij, v katerih živi preveč slovenskih novinark in novinarjev. Ko sem pred časom na nacionalki, če se ne motim v informativni oddaji Odmevi, gledal dolgoletno novinarko ženske revije Jana (ob njej pa je še vsa polna energije stala sveža predsednica Društva novinarjev Slovenije), poslušal njeno oziroma kar njuno interpretacijo medijske realnosti, se mi je novinarka Jane v nekem trenutku tako zasmilila, da mi je dejansko postalo hudo.

Kot da bi gledal figuri iz muzeja voščenih lutk oziroma lutki iz muzeja medijev… Popolna izguba občutka za prostor in čas, me je prešinilo. Ti dve vrli osebici še kar naprej o poslanstvu medijev, družbeni odgovornosti in podobnih idealističnih cvetkah, ki se sicer čisto lepo slišijo, so pa v praksi popolnoma neuresničljive. Živimo namreč v obdobju, ko je edini relevantni medij internet, poplava informacij na njem pa medijske hiše vsak dan znova postavlja pred preizkušnjo iznajdljivosti. Kdor se s tem profesionalno ukvarja, natanko ve, o čem pišem. Nič ni 100% gotovo, stvari se spreminjajo in bralci oziroma sledilci ne poznajo omembe vredne lojalnosti. Če si se jim zameril, bodo šli in zelo težko jih boš dobil nazaj.

In medtem ko se en del medijskega trga dnevno sooča z izzivi, ki jih prinaša globalni trg informacijske ponudbe in povpraševanja, se poslednji Mohikanci še kar trudijo s tiskom. Kljub temu da se ne spomnim, kdaj sem nazadnje v trafiki kupil časopis ali revijo, pa spoštujem ljudi, ki verjamejo v prihodnost tiskanih medijev. Na žalost so jim razmere v Sloveniji še posebej nenaklonjene, kar je posledica širših družbenih anomalij in gospodarskega determinizma, ki ga nenehno generira prevelika koncentracija državnega lastništva – in prek tega lahko politika kadar koli elegantno izvaja pritisk na medije prek oglaševalskih pogodb. Boste grdo poročali o nas? Vam bomo odpovedali letno pogodbo. Brez težav. Tudi takšni pogovori niso nobena redkost.

Medijski trg v Sloveniji je namreč izrazito odvisen od oglaševalskega denarja, saj se od naročnin ne da živeti, poleg tega pa tradicionalna naročniška populacija izumira, njihovi vnuki pa bodo raje kot časopisni papir v rokah držali tablico (in za vsebine na tablici ali pametnem telefonu nihče ne bo pripravljen plačati, kar bo za medije, ki so uvedli plačljivo vsebino, zelo kmalu pomenilo konec igre). Ko se bo oglaševalski kolač začel temu primerno prilagajati – po nekaterih ocenah se bo to zgodilo čez pet let – in ko televizija ne bo več tako privilegirana pri oglaševalcih, takrat bodo spletni mediji naposled le dobili več denarja od marketinga in da investirali v razvoj, nove vsebine in sodelavce.

Evropski mediji so v času eskalacije migrantske krize morda še zadnjič poskusili napeti svoje mišice in nam dokazati, da če kaj obvladajo, potem je to strah pred nenadnimi spremembami. Posebno je bilo to nelagodje občutiti pri eni od slovenskih televizij, ki je v zadnjih dneh večkrat zelo nenavadno in pristransko poročala o migracijskem valu, slišal pa sem podobno zgodbo tudi za več tiskanih medijev. Kot da bi se na neki simbolni ravni ponovilo prelomno leto 1991, ko sta Dnevnik in Mladina agitirala proti osamosvojitvi. Toda tokrat so si gospodje ali tovariši zadali misijo nemogoče, saj so zaradi nepopolnega obveščanja javnosti prišli pod drobnogled kritičnih opazovalcev, ki so jim hitro dokazali, da poročajo z jasnim namenom zavajanja svojih gledalcev.

Več ko bo takšnih primerov, ki mečejo klavrno senco na slovenski žurnalizem, bolj bo sprejet internet kot informacijski vir in kot nešteto priložnosti, ki jih ponuja. Ker je po svoje tudi logično, saj je danes nemogoče zaustaviti tok informacij, ko enkrat stečejo viralno. Pridejo v našteto domov in povsod sporočajo isto: ne verjemite vladnim medijem, pa čeprav objavljajo dobre novice.

V dogovoru s Portalom plus objavljamo prispevek urednika portala, na katerem pa lahko preberete prispevek avtorja s Časnika.

49 KOMENTARJI

  1. Se strinjam z oceno, da je internet nočna mora diktatorjev, usmerjevalcev javnega mnenja … skratka pralcev možganov državljanom. Nemogoče je ustaviti informacijo, mogoče jo je samo upočasniti.

  2. Res hvala Bogu za internet! Tako obstoja upanje, da bo oblast komikontinuitete zvodenela in njen režim propadel, ker bo vedno manj ljudi prebiralo in gledalo njihova pristrana trobila. Tudi vedno večje znanje tujih jezikov bo prispevalo svoje. Tako kot je internet pognal na pot migrantske množice, se bodo nekoč zganili slovenski volilci z novim poznavanjem resnice, nepopačene z ” Nachrichten ” hanzitv ali popkanalizacije, da o tisku, ki mu dnevno pada naklada, ne govorimo. Medijska udarna moč našega komirežima bo zvodenela, bati se je le cenzure interneta kot v azijskih komidržavah.

    • Hja,tudi meni je v začetku internet pomenil veliko upanje.Ker pa še vedno ne morem priti do katerihkoli javnih tv in radijskih programov drugih držav npr.in, ker tudi vsi obstoječi operaterji v Sloveniji vedno bolj previdno izbirajo vsebine in objave-pa žal moja pričakovanja,da mi bo vedno laže in svobodno dostopna vsa resnica,počasi ugašajo…Nima cenzure samo Kitajska…

  3. Paralela z vojno za Slovenijo je zelo slaba. Begunska kriza ni vojna kriza. Begunci niso agresorska vojska. Vojna je, ampak ne v Sloveniji, ampak v Siriji.

    Če je kje pa res velika patologija, je v tem, da znaten del Slovencev dojema reko beguncev/migrantov prav kot agresorsko vojsko. Ali še slabše. Moralno dno, demonstracija sprevrženosti, ki si ga ob tem neredki pristni Slovenci privoščijo prav na spletnih omrežjih, ki bi kar pobijali in to tekmujejo en z drugim, kdo na bolj sadističen način, je dokaz hude duševne revščine in velike barbarizacije. Ki ima med drugim opraviti tako s padcem “vrednot”, ki jih je prejšnji režim proklamiral kot tudi s sistematičnim razkristjanjenjem Slovenije.

    Seveda je selekcioniranje novic in prikrivanje resnice nesprejemljivo. V tem smislu je prav biti kritičen do apela levičarskega DNS. Po drugi strani je odsotnost pristopa temeljne humanosti v razmišljanju v odnosu do evidentnega trpljenja reke beguncev, ki preči našo državo, zame še bolj zaskrbljujoče dejstvo.

    Za avtorja Steinbucha se obenem skoraj ne da prezreti, kako je o tem aspektu pisal, s koliko moralističnega dociranja in obsojanja drugih nacij in politik, ko je šlo za iste begunce v drugih državah. In kako piše zdaj, ko so ti pri nas. Obrnjeno skoraj za 180 stopinj. Kako se temu reče, lahko bralec sam zaključi.

    • Gospod IF,
      vi ste se pa tako zelo čustveni vpletli v debato o beguncih, da še ti ne morete mimo drugače mislečih in jih razglasiti za … kaj že?

      Kaj res ne vidite medijsko podporo (to je laži, prikrivanje dejanskega stanja) temu stampedu beguncev? O tem je govora tu. Kako pa Francl gleda na ilegalne ekonomske migrante, smo pa razpravljali nekje drugje.

    • IF: “Paralela z vojno za Slovenijo je zelo slaba. Begunska kriza ni vojna kriza. Begunci niso agresorska vojska. …”
      ========================

      Ne gre za begunce ampak za migrante, ker begunci so v veliki manjšini.
      To kar se dogaja je invazija in ne migracija.
      Če invazijo izvaja tuja vojska na tuje ozemlje ima namen osvojiti tuje ozemlje, po možnosti s čimmanj bojev in žrtev.
      To kar se dogaja pa je ravno to, invazija na tuje ozemlje zaenkrat še brez bojev in s pomočjo neoboroženih, zaenkrat še, migrantov.
      V bistvu gre za isto stvar, ali se invazija izvede s pomočjo vojske ali pa s pomočjo poplave roja kobilic.

  4. “Ni levih ali desnih medijev. So le dobri ali slabi. Prvi bodo preživeli, drugi pa propadli.”

    Žal nikoli ne bo tako preprosto. Večina ljudi še vedno medije deli na “naše” in “njihove” in ne dobre in slabe.

    V bistvu je največ, za kar si lahko prizadevamo pluralnost medijskega prostora, pri čemer bi seveda tudi država morala odigrati svojo vlogo. Npr. vidim, da je Časnik podprlo tudi Ministrstvo za kulturo, kar pohvalno in prav.

      • Kot je iz zgornjega jasno, osebno poziva DNS ne bi podpisal ali upošteval, tam kjer gre za predstavljanje dejstev ali drugačnih mnenj.

        Drugo pa velja za tole: http://zlovenija.tumblr.com/

        Takih objav pa res ne bi smelo biti oz. bi jih bilo za sankcionirati kot dejanski sovražni govor.

        Če sem bil večkrat zgrožen ob pozivih na nadaljevanje pobojev na isti bazi kot ob koncu druge vojne ali pobojev kristjanov, sem zdaj enako zgrožen, ne vem, zakaj ne bi bil, ko prihajajo pozivi na poboje reke beguncev.

        Neverjetno ob tem mi je, ko nekateri desni kolumnisti tem evidentnim podležem in barbarom pripisujejo le pomanjkanje inteligence. In se zgražajo nad spletno stranjo, ki zbira in razkriva takšne objave. Vrhunec tega je mnenje, da je biti častno na spisku ZLOvenije.

        Evo, svoje mnenje povem tudi z linkom, ki sem ga že drugič dal tule. In ja, kot pravi baubau, ljubše bi mi bilo tudi meni imeti za soseda zadnjega od tistih v reki beguncev, kot takega čistokrvnega rojaka.

        • V idealnem svetu se nikomur ne utrga film in se razjezi. V realnosti je pa tega veliko.

          In pač danes ljudje to izrazijo na facebooku. In ni prav, da se take ljudi potem daje na sramotilni steber.

          Sem pa takoj za to, da se tudi take, ki trosijo sovraštvo do krisjanov in desničarjev da na sramotilni steber.

          • A ta druge, ki ne pozivajo k pobijanju, ampak samo “trosijo sovraštvo do kristjanov in desničarjev” pa ja na sramotilni steber? Sploh ne vidiš, da zagovarjaš dvojna merila?

            Kar se mene tiče, nimam nobenega problema s “sramotilnim stebrom”, ko gre za odgovornost za lastno zapisano besedo. Seveda, če je nepotvorjeno predstavljena.

            Najmanjša možna kazen za nekoga, ki poziva k pobojem kogarkoli, poudarjam kogarkoli, je to, da je ta človek s svojim stališčem predstavljen širši javnosti!

            In k temeljni politični higieni neke družbe spada obsojanje takih stališč. Morda zveni kot nekoliko primitiven ritualizem, a je pomembno varovalo pred zdrsi iz civiliziranosti in iz načel demokratične pravne države.

          • IF: “Najmanjša možna kazen za nekoga, ki poziva k pobojem kogarkoli, poudarjam kogarkoli, je to, da je ta človek s svojim stališčem predstavljen širši javnosti!”
            ===========================

            Itak si čisto “ausglajzu”, ker je govora o novinarjih in ne nekih obupanih anonimnežeh z interneta, ki bi jih ti dal celo na pranger, da bi jih npr, lahko potem džihadisti ubili.
            Si slabši od teh, ki jih obsojaš!!!

          • IF, ne vem, kaj je s tabo?

            Sramotilni steber sem predlagal kot povračilni ukrep. Oziroma, je sovraštvo do kristjanov resen problem. Ene par jeznih ljudi pa niti ne toliko.

            Dejansko je stvar taka, da je sovraštvo do kristjanov spodbujano, ta jeza teh ljudi pa načrtno sprovocirana, da nekaj rečejo, potem jih pa napadejo z vsemi štirimi.

            Gre torej za dve zelo različni zadevi, kar se tiče sovraštva.

            Ne moreš meni očitati dvojnih meril – lahko jih očitaš le tistim, ki trosijo sovraštvo do kristjanov, v tem primeru – pa iščejo domnevne nestrpneže, da spet lahko napadajo in sovražijo – seveda tiste, ki jih je sprejemljivo sovražiti.

          • alojz – da te ni resnično, resnično sram.

            zakaj pa še na to tvoje domnevno sovraštvo do kristjanov ne gledaš tako:
            “V idealnem svetu se nikomur ne utrga film in se razjezi. V realnosti je pa tega veliko.”

            in po tvojih izjavah – ni čudno, da razjeziš ljudi.

            domnevne nestrpneže??? direktni klici k streljanju, požiganju, pobijanju, hitlerju, plinskim celicam, klanju in podobno je zate samo domnevna nestrpnost?

            kakšna hinavščina!
            da te ni sram!

            (lahko, da se zadeva začne “nedložno”, ko komu na fejsbuku malo prekipi – tak način sproščanja množičnih frustracij pa potem hitro raste in raste in… in potem se ti najde kakšen hormonski najstnik (ali malo starejši) – pa imamo prvega slovenskega brevika, ali pokol v šolah, ali v begunskem centru…)

          • obveznoime, ti me napadaš, ker me sovražiš, ker imam vedno boljše argumente od tvojih.

            Ti pač v skladu s svojo pokvarjeno levičarsko maniro – pretiravaš pri tem, ko so ljudje jezni in rečejo kaj preveč.

            Ti vidiš tisto, kar tvoja skrajna levica trobi. Že vsako drugačno mnenje je kar sovražni govor.

            Po drugi strani pozivi k pobijanju kristjanov, desnih politikov … – za iste ljudi niso sovražni govor.

            Zaenkrat pa kaže, da zatiranje svobode govora sproža hujše nestrpneže, kot pa, če svobode govora ne omejuješ.

            Breivik se je zgodil v strpni Norveški. Tudi na Švedskem se je našel dijak, ki je pobijal.

            Ni pa tega v Franciji, pa je Le Penova stranka precej močna, kot tudi ni na Madžarskem.

          • ne, alojz, to je razlika med nama – jaz obsojam VSAKO nasilje (in sovražni govor) pa naj bo do beguncev, muslimanov, romov, kristjanov, homoseksualcev, heterosesualcev, črncev, belcev, revnih, bogatih…
            (priznam, da me edino pri politikih – ki/ker so so-odgovorni za st(r)anje v katere smo, včasih zanese. levih in desnih)

            ti pa za vsako nasilje, ki ni naperjeno proti tebi najdeš izgovor, da ga ne obsojaš (in ga celo podpiraš)

            in, ne boš verjel alojz, te ne sovražim. priznam pa, se mi pa gnusiš.
            in še vedno nisem prepričan, ali resno komentiraš, ali resno troliraš, ali pa si plačanec radikalne levice, da mečeš slabo luč na prave kristjane in desnico…

          • Ne obveznoime, ti obsojaš le to, kar sem že povedal – po zaslugi naših levih fašističnih medijev, ki cenzurirajo in takih, ki vsako drugačno mnenje proglašajo za fašizem, in se ljudje razjezijo in na FB objavijo kaj jeznega.

            Ne obsojaš pa sovraštva do kristjanov, saj si sam eden tistih, ki sovražiš kristjane. Enako velja za desne politike.

            In uporbljaš tipično laž – praviš,d a ne sovražiš, potem pa uporabiš le en drug izraz – iz tebe pa veje sovraštvo.

            Pa še vedno uporabljaš tisto levičarsko manipulacijo, da me poskušaš prepričati, da so pravi kristjani pravzaprav komunajzerji – jaz pa jim delam sramoto.

            Ti me sovražiš, ker ne delim tvoje sprevržene in zločinske ideologije.

          • Ali tisto, zaradi česar me sovražiš – je moja vztrajnost.

            Ti in nihil/jesus/Lenko – uporabljate metodo utrujanja nasprotnika.

            N-krat ponavljata isto laž, napadata, lažeta, žalita sogovornika – in upata, da bo sogovornik obupal.

            Jaz pa ne obupam in vztrajam. Zato ti grem pa tako v nos.

          • obveznoime: ” … ne, alojz, to je razlika med nama – jaz obsojam VSAKO nasilje (in sovražni govor) pa naj bo do beguncev, muslimanov, romov, kristjanov, homoseksualcev, heterosesualcev, črncev, belcev, revnih, bogatih…”
            =======================

            No, potem pa pokaži in dokaži kje si npr. obsojal “tekst” poslanca ZL Kordiša.

            Kordiš: “Zaposlene doma se izžema, 3 milijarde prebivalcev globalnega juga se pleni, vmes pa se ljudi tudi neposredno pobija z imperialističnimi vojnimi pohodi…Mar se ni ravno proti temu vredno boriti? Mar ni revolucionarno nasilje proti taki strahoti ne le pravica, marveč kar dolžnost?”
            ==========

            Za primer jemlješ neke nepomebne obupane anonimneže s FB-ja, ob pozivanju k nasilju s strani poslanca ZL pa te ni bilo nikjer.

          • Itak, da ga ni nikjer, kjer njegovi lastni ljudje širijo sovraštvo.

            Ni obsojal, ko je Svetlana Makarovič rekla, da je državljanska dolžnost sovražiti Cerkev = kristjane.

            Ni obsojal, ko je Godnič pozivak poboju tistih, ki ne maramo zločinca Tita.

            Ni obsojal, ob grafitu, kako bodo pobijali kristjane.

            Ni obsojal, ko na fb-ju en dobesedno grozi desnim novinarjem.

            In ne obsoja, ko pripadniki ZL zagovarjajo nasilje.

            Obsoja pa, ko kot posledica pristranskosti medijev – ljudem prekipi in se razjezijo in tudi kaj grdega rečejo.

            Pa še to – pognoriral je, ko sem jasno napisal, kje se je zgodil Breivik in kje se ni.

          • alojz – kot sem ti že povedal, ne sovražim kristjanov. in ti se mi ne gnusiš, ker ne deliš mojih prepričan, temveč zaradi tvoje nestrpnosti, žaljenja, podtikanja in predvsem odkritega sovraštva ter hinavščine.

            riki – tu mi boš moral pač verjeti na besedo, da obsojam tudi take klice k nasilnim revolucijam. dokazati ti tega seveda ne morem. lahko ti/vidva dokažeta, kako obsojata nasilje do “ne-vaših”?
            je pa to precej nesramno speljevanje pozornosti. trenutno ni na meni, da dokazujem svojo nedolžnost – ti/vidva sta namreč tista, ki tukaj odkrito podpirata sovražni govor in nasilje.

            alojz – tvojo izjavo o breviku sem ignoriral, ker je brezvezna in brez vsakega pravega temelja. brevik se lahko zgodi kjerkoli. več ko se trosi sovraštva naokoli, večja je verjetnost, da so bo zgodil. pa naj bo to sovraštvo prikrito ali odkrito. nisem šel študirat, ampak pomojem, bi se dalo dovolj preprosto pokazati, da je tam, kje je več odkritga sovraštva proti določeni skupini, tudi več dejanskega nasilja proti njim. (kot rečeno, nisem šel študirat – lahko da se motim)


            saj vem, zguba časa tole pisat ampak vseeno…

            torej alojz, se popolnoma strinjam s tabo. čisto normalno in v redu je, da se normalni ljudje takole izražajo in kličejo k nasilju…jim pač prekipi. aja, mimogrede, sedaj, ko sem to sprejel, nekako ne vidim nobenega pametnega razloga zakaj se ti pritožuješ in nekaj jokcaš, ko kdo karkoli reče proti desnici ali kristjanom ali cerkvi???
            ne razumem – kje je torej problem? .. ljudem pač malo prekipi kajne?

          • To, kar ti praviš, ne odraža resnice. Ti sovražiš kristjane.

            Jaz seveda ne sovražim, ampak me ti sovražiš zaradi drugačnega mnenja, pa predvsem zato, ker sem vztrajen in ne nasedam tvojim lažem in podtikanjem – predvsem pa tvoji hinavščini.

            Ti dejansko svoje lastnosti zgolj projiciraš name.

            obveznoime, preden boš lahko zahteval od mene in Rikija kakšne dokaze, o tem, kako obsojava sovraštvo do nenaših – boš to moral najprej najti.

            Nobena javna desna osebnost ni trdila, da je državljanska dolžnost sovražiti ne-naše.

            Enako nihče od javnih osebnosti ni pozival k pobijanju ne-naših.

            Mojo izjavo o Breiviku si ignoriral, ker ne paše v tvojo ideologijo. Tvoja ideologija je ista kot od Musarce – vsako drugačno mnenje je sovražni govor, ki ga je treba na silo zatreti.

            Ti lahko mutiš, da se lahko Breivik zgodi kjerkoli, ampak dejansko se je pa zgodil na Norveškem. Enako velja za tega najstnika, ki je pobijal na Švedskem.

            Zato so tvoje blodnje brezvezne. Kot sem povedal, se Breivik ni zgodil v državah, kjer je več odkrite ksenofobije.

            Nisi šel študirati – pa vseeno trdiš nekaj, kar kaže, da ni res.

            In spet kažeš dvoličnost. Taki, kot si ti, se ne le razjezijo – taki, kot si ti, konstantno sovražite. To je razlika. Taki, ki se občasno razjezijo, se razjezijo občasno.

            To je velika razlika.

  5. Internet je zaenkrat še določena grožnja tradicionalnim medijem. Toda če bo tudi njihov obstoj odvisen zlasti od oglaševanj državnih podjetij, se bo pri teh medijih ponovilo stanje, kakršno je sedaj pri tradicionalnih.

    Rešitev za bolj objektivno poročanje je v resnici bolj v privatizaciji državnih podjetij kot v nastajanju internetnih medijev. Zato takšen odpor privatizaciji.

    • Bistvo masovnega pranja možganov je nadzor informacij. Z internetom je ta nadzor praktično nemogoč. Oziroma je tako viden, da nima učinka.

      Strinjam se, da je privatizacija zelo pomembna, takoj za pravno državo. Takoj za pravno državo. Takoj za pravno državo. Takoj za pravno državo. Takoj za pravno državo.

  6. Zanimiva tema. Definitivno se zadnji 2 leti dogajajo nekateri premiki. Sam nekako ne vem ali bi bil optimističen ali pesimističen. Tino Mamić v Družini piše o tem, da vidi luč na koncu predora in omenja začetek alternativnega medijskega vrenja, majhne civilne pobude itd. Definitivno ima Mamić prav, ko pravi, da je leva civilna družba povsem otopela in je popolnoma brez angažmaja – očitno se čutijo tako močne in se zanašajo na medijski monopol.
    Najprej nekaj skepse glede interneta. Moč lahko uporabijo tudi levičarji. To je bilo znano ob VLV. Agitatorji so uporabili organizacijo preko Facebooka, ob ključnih trenutkih ko se je gibanje formiralo in raslo pa so nato zadevo zbobnali nac. mediji. Torej: tudi levičarji lahko uporabijo internet – sicer se bolj omejujejo na Facebook in bloge in glede novih medijev niso aktivni.
    Sedaj pa plus glede interneta. Menim, da je desni in desno-sredinski (konservativno-libertarni) pol ravno z VLV in usodo druge Janševe vlade spoznal, da v nasprotju z časom DEMOSa, Slovenije preko strank ne bo možno spremeniti. Potrebno je spremeniti družbo in kulturo. In tu so mediji KLJUČNi. Ob nastanku teh novih medijev mi je zelo všeč in smatram za zelo pomembno dejstvo, da so nazorsko široki. Napaka v devetdesetih je bila, da so bili takrat formirani močni mediji, ki pa so bili preveč pot patronatom bodisi ene stranke – SDS- bodisi ene skupine – del Cerkve denimo (preko Družine). Obstoječi mediji sedaj kažejo malce več širine (Ognjišče, Reporter tudi) hkrati pa se delajo splošno desni in libertarni. S tem se krog širi, krepi se notranja argumentacija znotraj desno-liberalnega pola, odpira se možnost za soočanje argumentov in iskanje skupnih lastnosti proti zunanjemu nasprotniku.
    Ob rasti novih medijev moram opozoriti še na to, da režim medije spremlja. In paziti moramo, da ne nasedemo sladkim obljubam, kot jim je nasedlo vodstvo mariborske nadškofije z afero Zvonov. Torej: naj se mediji razvijajo organsko, počasi in odločno – nobenih hitrih skokov in utopij po hitrem zavzetju ogromnega % javnega prostora. Ne pozabimo, da je zaradi nerealne megalomanskosti takrat v devetdesetih usodno propadel časopis Slovenec – vse do pojava internetnih medijev si desni pol po tem debaklu ni opomogel.
    Medijem pa želim vso srečo!
    P.S. – ob sicer kvalitetnih člankih na Časniku in predvsem uspešnem mreženju portala se ne moram znebiti občutka, da sta se rast in domet ustavila? V komentarjih se izmenjujemo eni in drugi…. kakšna je kaj branost?

    • “zaradi nerealne megalomanskosti takrat v devetdesetih usodno propadel časopis Slovenec”

      Se ne strinjam. Propadel je zaradi polen, ki mu jih je nasprotni pol metal pod noge in zaradi neprofesionalnega kadrovanja. Slednje lahko razumemo tudi kot povzpetnike, ki zanjo priti na položaj in nič več. Bilo pa je tudi dosti kukavičjih jajc povsod, tako ravno te dni slavimo umrlega gospoda Bučarja kot ne vem kakšnega zaslužnega za “prelom, ki ga ni bilo”.

  7. Kako neumno in neznalsko je v Sloveniji zapisati krilatico: “Ni levih ali desnih medijev. So le dobri ali slabi. Prvi bodo preživeli, drugi pa propadli” – dokazuje že takle sprevržen tekst za Slovenijo uspešnega medija, kar en POP TV zagotovo je:

    “Slovenci smo razklani. Eni se vključujejo v prostovoljske vrste in požrtvovalno pomagajo beguncem. Spet drugi iz varnega zavetja domačih naslonjačev v begunskem valu iščejo znake, da gre za islamski vdor v katoliški evropski prostor. Le eno nam je enotno: da nihče v resnici ne ve, kako se bo zgodba končala – ali bo resnično preoblikovala Evropo in ta ne bo nikoli več takšna, kot je danes.”

    Preden bodo dovolj velika količina slovenskih volilcev zapopadla citirano slaboumnost in odreagirala na volitvah, bo poptvjvska peta kolona realizirala še ogromno svojih psevdonovinarskih rabot, ki zagotovo ne bodo v ničemer služile dobrobiti državljanov, ki tu živimo in plačujemo davke.

    Zato je članek, ki se začne s floskulami, katerih najbolj markantno sem citiral, preprosto ničvreden.

  8. Tale članek zelo dobro opiše ljudi v odnosu do beguncev – predvsem takih, kot je obveznoime in nihil/jesus/Lenko.

    http://fondglobal.com/globalno-lokalno/ljudje-ne-barbari-in-klavci-a-tudi-slednji-so-ljudje/

    Drugi so “kul” in prav tako prestrašeni

    Na drugi strani najdemo naivne članke avtorjev, ki so ravno tako prestrašeni, čeprav navzen delujejo, da jim je vse jasno in da so tolerantni, liberalni… Ti so obstali v prvi fazi Kubler-Rossovega modela in zanikajo oz. prepričujejo same sebe in druge, da “tako hudo pa že ne more biti.” Na hrbtih prvih, ki jih seveda označujejo za naciste, fašiste ali rasiste, gradijo svojo boljšo, kul podobo.

      • Pa verjetno še kakšen janez, pa katoličanka, ki razmišlja drugače itd…

        Niti ni pomembno. Pomembno je, da ljudje vedo, da to ni nek nov, ki razmišlja isto kot nihil – ampak en klon, ki se ves čas pojavlja tukaj in provocira.

        • Ampak tale “katoličanka” se je tudi zmotila, ko je enkrat pisala v moškem spolu. Ali pa je pozabila kakšnega spola je? 😉

          • he he he…

            Naučili pa so se poignorirati to pisanje na to temo, da se ne bi preveč očitno izdali.

            Ampak izdajo se vseeno.

            Najboljše pa je, da je to posledica tega, da jih vržejo dol. In zato me tako sovražijo. Sem vztrajen, pa znam povedati stvari dovolj civilizirano – in vedno poskrbim, da ne žalim prvi – pa jim ne uspeva s svojimi lažmi.

          • Ha! A da so že katerega od teh plišastih klonov dol vrgl, ker ste mu to dokazali? Lahko bi tud bili različni ljudje sam imajo na enak način oprane glave.. Enega takih sem poznal, je s svojo punco hodu na gejevsko parado, bral Ničeja, ves svoj laični prosti čas posvečal znanosti, v svojem stanovanju gojil zelenjavo in tako naprej. Prav za na poster nalepit zraven Richarda Dawkinsa.

          • Ne gre le za oprane glave, ampak identičen način pisanja. jesus ima identičen način postavljanja sončkov skoraj za vsakim stavkom – kot vsi njegovi predhodniki – nihil, Lenko Primc, Aladar Brglez.

            Druga kategorija so bili eni janezi in katoličanka, ki razmišlja drugače – tega osebka trenutno ne zasledim tukaj. Tudi ta osebek je bil pod različnimi niki zelo identičen.

    • alojz – pa ti je uspelo najti fajn članek!
      se podpišem pod njega dvakrat ali pa trikrat.

      (upam, da si ga prebral in se nisi tekmovalno zataknil samo na tem, da so “takul” obstali v prvi fazi, “nacisti” pa so boljši, ker so prilezli do druge)

      • Ti si še korak naprej od tistih “ta kul”. Ti si tisti, ki sovražiš in je obtožba drugače mislečih s ksenofobi – zate le priročen izgovor, da lahko bruhaš sovraštvo nanje.

        In ti “ta kul” in taki, kot si ti – drugače misleče potiskate med skrajneže, ko jih že apriori enačite z njimi.

        • eh, s tabo res nima smisla…
          me pa zanima, kje v mojem odgvoru si našel kakšno sovražnost?

          normalni ljudje smo že od začetka na peti stopnji modela, ti pa ostani, kjerkoli želiš in počni/govori karkoli ti pomaga, da ponoči lažje spiš.

    • No tale članek sem bral tudi sam pa sem odnehal pri tem stavku:

      “Vprašajte se, kako velika je verjetnost, da se bo ta nesrečna množica ljudi, ki se giblje in se bo še nekaj časa gibala preko slovenskega ozemlja, res na ukaz radikalnih islamistov pretvorila v množične posiljevalce, morilce in klavce? In če že, ali res verjamete, da bi policija in vojska to gledali križem rok?”
      =========================

      Avtor članka se postavi na domišljavo višavo in seje nasvete in moralizira na levo in desno. Sebe seveda izključuje saj se ima za nevtralnega opazovalca iz Marsa?

      Zgornji citat je značilen za take Marsovce. Namreč:

      Ne gre za migracijo, ne za imigrante ali emigrante, gre za invazijo in osvajalce. Sama množica je taka po količini, da je čisto vseeno s kakšnimi nameni prihajajo, množica sama deluje po principu črednega nagona. Zgornji jebivetrovski citata, češ, da zaradi množice se ne bo nič usodnega spremenilo je gledanje stran, ki je avtorju potrebno če hoče ostati v svojih vsevednih domišljavih višavah vsegliharstva.
      Sicer bi pogledal na Švedsko.

      Na Švedskem imigracija ni nekaj novega ima pa usodne posledice. Število posilstev na Švedsekem se je v zadnjih letih povečalo za 14-najst krat, v Nemčiji je nastala epidemija posilstev:

      http://www.gatestoneinstitute.org/pics/large/932.jpg

      Na Švedskem 67 proti 0,9 v Srbiji na 100.000 prebivalcev.
      Število posilstev narašča skoraj vzporedno s povečevanjem imigrantov, grafa sta skoraj vzporedna. Ampak ker se to dogaja čez več let je to za pisca takih “veleumov” nekaj nepomebmnega. In kako policija in oblast ščiti žrtve na Švedskem? Zato sem tukaj nehal brati, ker je škoda časa za take razvlečene tekste, ki ničesar ne povedo imajo pa tendenco, da se skozi njih uveljavlja njihov avtor in sebe izpostavlja kot pametnega napram zarukani množici “prestrašenih” nevednežev. Že do te točke teksta sem imel nekaj močnih ugovorov, vendar za njih ne želim tratiti svojega časa.

      • Posilstva so postala del švedske kulture. Kazen za posilsvo: Npr. 40 ur javnih del in denarna kazen enaka cestno prometnemu prekršku.

      • Tukaj je treba povedati nekaj.

        Deloma smo za stanje krivi sami – samo ne zaradi razlogov, ki nam jih levaki in multikulti fani trosijo – ker bi bili preveč rasistični, amprak ravno obratno.

        Zaradi levakov in raznih “antifašistov” in multikulturalistov, se dogaja, da si nihče ne upa izpostaviti neprijetnih plati povezanih s prišleki.

        Posledično muslimani dosežejo bistveno več, kot bi jim pripadalo in se dejansko domačini prilagajajo tujcem. Na Švedskem celo do te mere, da so še iz lokalne cerkve pobrali križe, da ne bi žalili muslimanov.

        Pa ni treba nobenega nasilja – samo jasno je treba določiti naše vrednote in od vseh prišlekov zahtevati, da jih sprejmejo in spoštujejo – ali pa grejo.

  9. In mimogrede – tako kot je Luka Mesec rekel, da k sebi ne bi vzel nobenega begunca, to verjetno velja za vse naše “večvredneže”, ki so baje strpni.

  10. Je pa res, da je na nas kaj bomo brali, koga poslušali. Še v devetdesetih smo bili ne-levi prisiljeni kupiti vsaj en mainstream levi časopis, če si želel izvedeti kaj o dogajanju po svetu, glede športa, kulture. In notri je bilo tako vrinjeno še kakšno mnenje kolumnista (Miheljak je že takrat pisal svoje “prodorne” analize recimo) pa človek je potem prebral še v cenzuri izbrana pisma bralcev. Tako, da se je podzavestno usmerjalo ljudi. Sedaj pa imamo možnost podpreti alternativne medije in ne vem zakaj bi nosili denar Dnevniku, Delu, itd. Moč je v naših rokah. Mislim, da dejansko preveč jamramo in bi lahko bili bolj prodorni, se vam ne zdi?

Comments are closed.