O potovanju „liberalnega“

47
281

casnik_turk-napis2Lepa vest tega tedna: prof. Justin Stanovnik je dobil priznanje Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov. V utemeljitvi beremo: „Ta a priori zahteva vrnitev k prvinskemu ustroju jezika, v strukturo, kjer sta označevalec in označevano povezana v skladju, kakršnega je v zahodno mišljenje vneslo prvobitno krščanstvo. Šele beseda, spočeta v simbiozi jezika in stvari lahko vnovič vzpostavi realna razmerja med tistimi, ki jo za oblikovanje skupnosti uporabljajo, med subjekti polis, med državljani ali ljudmi.“ Povedano po domače: Justin Stanovnik si je zaslužil priznanje, ker je povedal, kako grda je laž in kako nujna je resnica. Laž lahko postane „duša“ civilizacije.

Lepa vest pred dvema letoma je bila, da je Liberalna demokracija Slovenije izpadla iz parlamenta. Zakaj lepa? Zato, ker se je izpod šap levičarjev, ki nikoli niso marali liberalizma, izmuznil skoraj dve desetletji ugrabljeni termin „liberalna“. Politika je stara kača, kar se tiče rabe besed. Ve, da se tisti, ki sedi na določeni besedi, vgradi v določen sektor državljanovih možganov. Od tam, s tisto magično besedo, ga upravlja. Z posedovanjem označevalca – slednje ni možno brez prevlade v medijih – določa označevano in kuje dobiček zase. Dva primera: ker je državljan novonastale demokracije po l. 1990 vzljubil „libertas“ – svobodo, je stara kača pohitela in se usedla na besedo „liberalen“ – nastala je LDS; ker je državljan v tistih letih bil ponosen na svojo nacijo, se je stara kača usedla na besedo „nacionalen“ – nastala je Jelinčičeva SNS.

Končna osvobojena beseda „liberalen“ je začela svojo pot. Najprej so jo privili k sebi klasični liberalci, za katere smo vedeli, da so liberalci, a jih tako nismo upali ali smeli imenovati, saj so „liberalci“ vse do afere bulmastifi smeli biti le eni. Zbrali so se torej „pravi“ liberalci in izbrali svojega izbranca. To je bil obetavni politik Virant. Biti desni in ne Janšev, biti desni in ne „cerkven“ je zdaj postalo možno. Na sceno je stopila alternativa z možgani tipa Šušteršič, Pezdir, Štih. Priznam „in pectore“ sem jim privoščil uspeh in bil vesel, da so na sceni.

Te dni beremo v Reporterju, da Virant ni več „liberalen“, zgoraj omenjena idejna trojka pa z njim več ne sodeluje. Kot vidimo, Virantovi veselo sovladajo s socialističnimi etatisti – z onimi, ki povsod vidijo hudobne fašiste in hudobne neoliberalce, samo da bi državo ohranili ješčo in debelo. Še ena potegavščina stare kače? So torej t.i. klasični liberalci bili mrtvorojeno dete?

Hm, morda bo po liberalizem potrebno iti na kmete. Če se spomnim smernic vzgoje, ki sem jo prejemal v otroških letih na našem kmečkem dvorišču, lahko rečem, da je ta vzgoja bila silno liberalna – no, mislim, v odnosu do države. Na kmetih se je razmišljalo po načelu: državi čim manj dati, od države čim manj vzeti. Skratka, z državo čim manj imeti. Če taka kmečka pamet ni dobra podlaga za liberalni koncept vitke države, potem ne vem, kaj bi lahko drugega bilo. Vendar, kot mi vedo povedati prijatelji z dežele, sistem subvencij je kmeta morda usodno privezal na ješčo in debelo gospo. Natur liberalcev je tudi na kmetih vse manj.

Človek bi obupal. Liberalcev v Sloveniji ni. Če pa so, nič ne morejo in nikamor ne pridejo. Povrh vsega smo Slovenci Slovani. Povejte, kje v slovanskem svetu je sploh kdaj funkcioniral klasični liberalizem? Morda le na Češkem. (So danes zato Čehi tisti Slovani, ki na svetovnem avtomobilistične trgu lahko tekmujejo s svojim izdelkom?) Je torej ideja svobodnega trga sploh kompatibilna z lirično in kolektivistično slovansko dušo? Vprašati ni greh.

Z zaostankom smo osvobojenost „liberalnega“ zaznali tudi katoličani. Prisluhnili smo učenim možem, h katerim gre šteti še B. Brščiča, in spoznali, da smo tudi mi lahko „razumniško-sredinskega in konzervativno-liberalnega predznaka“ (če si dovolim uporabiti besede Ž. Turka, s katerimi je označil spletni portal casnik.si). To je to! Čudovito se igraš z nami, o mati zgodovina! Zdaj bomo morali poprositi prof. Justina Stanovnika za analizo označevalcev! Katoliški duhovniki so v slovenski prostor prinesli pojem „socializem“, danes s tem pojmom operira anti-katoliška politična opcija s svojim vstajniškim podmladkom vred; slovenski anti-katoliki, liberalci izpred 100 let, so prinesli pojem „liberalen“, danes bomo katoličani tisti, ki bomo buditelji in braniki liberalizma! Tako gredo stvari naprej: R. Pezdir asistira vse močnejšim krščanskim demokratom; založba Družina izdaja odlično knjigo Zagovor svobodnega trga (R. Sirico); mladi katoliški intelektualci bodo kmalu liberalni demokrati – bolj po označenem kot po označevalcu, seveda.

Ker sem odraščal v duhu „državi čim manj dati – od države čim manj vzeti“, mi ni težko gojiti simpatije do teh sprememb. Resno pravim, da slovensko gospodarstvo potrebuje „tuš liberalizma“ – vsaj tuš, če ne popolne in dolge kopeli. Ne verjamem v državo kot voditeljico gospodarstva. Vidim, da je taka država generator korupcije. Ne verjamem vstajnikom. Slednji se sprehajajo po ulicah pod rdeče-črnimi anarhističnimi zastavami, a glej, glej, po nekem čudnem ključu hočejo še več ješče in debele gospe. Vendar, kakorkoli že, v naročje liberalizma se ne bi vrgel brez zadržkov.

Špilferderber prihaja iz Rima. Že Janez Pavel II. je v encikliki Centesimus annus (izšla 1. maja 1991) opozoril, da padec komunizma še ne pomeni zmage kapitalizma (prim. CA člen 35). Papež Frančišek je enako neposreden. V Evangelii gaudium ovrže vero v dobroto nevidne roke trga, saj množice revežev kljub nevidni roki kar naprej ostajajo množice revežev (prim. EG člen 54). Ni bilo potrebno čakati dolgo: papeža so zaradi te „herezije“ ameriški desničarji pred kratkim označili za marksista. Kako že je nekoč dejal veliki brazilski borec za pravice ubogih in katoliški škof Hélder Cámara, ko je bil v podobni situaciji? Takole: „Ko sem dajal hrano ubogim, so me imeli za svetnika; ko sem vprašal, zakaj je toliko ubogih, so me imeli za komunista.“

Pot je „liberalnega“ pripeljala med slovenske katoličane. Nič hudega. Nekaj dobrega se lahko rodi. Previdnost pa tudi ni odveč.

Foto: iz vsebine Tedenskega Časnika št. 9, 20. decembra.

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger ter sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

 




47 KOMENTARJI

  1. Zanimivo.

    Občutek imam, da si pri nas skorajda vsak zamišlja liberalizem po svoje.

    Nekateri v smislu pretirane liberalne svobode, ki si dovoli skorajda vse: nevernost, razen vero v vsemogočni trg, različne negativne zasvojenosti, spoštovanje negativnih namesto pozitivnih vrednot…

    Drugi pa smislu koristne in sprejemljive liberalnosti, ki ne prepušča vse vsemogočnemu trgu, ampak se zaveda, da ta deluje večkrat negativno na človeški razvoj, če ni pravilno reguliran. Ki prisega na človekove pravice in human odnos do narave…

    Vendar se mi pri tem postavlja vprašanje ali krščanstvo nima že v sebi dovolj liberalizma?

    Ali ni to le vprašanje pravilnega tolmačenja krščanstva?!

  2. meje liberalizma so za kristjane točno poznane, pa večkrat tiščimo glavo v pesek, da se tega ne bi spomnili.

    Mejo določa zlato pravilo: Kar sami nočemo, da bi nam drugi storili, tudi mi ne smemo storiti njim.

    To univerzalno pravilo velja tako za duhovno kot materialno področje življenja.

    O tem se premalo govori in piše, da bi jasno vedeli kako naj ravnamo v zasebnem in javnem življenju.

    Ker je to zapostavljeno merilo ob sprejemanju odločitev, se dogajajo različna zavajanja in stranpoti.

  3. Prav zaradi tega, imajo potem glavno besedo ob odločitvah tisti, ki se na to zlato pravilo požvižgajo, zaradi svojih sebičnih interesov.

    Ugovori drugih ne ne bi imeli upravičene in moralne podlage, če bi se kristjani na to zlato pravilo vselej sklicevali.

    Le na takšen način bi si utrdili spoštovanje in moralni ugled v slovenski skupnosti.

  4. Upoštevanje zlatega pravila ne bi povzročilo uravnilovke, ker je potrebno upoštevati tudi načelo pravičnosti, ki uravnilovko preprečuje.

    Seveda v razumnih mejah, ki nimajo negativnih posledic na spoštovanje človekoljubja in ustrezne ustvarjalne motivacije.

  5. "Končna osvobojena beseda „liberalen“ je začela svojo pot. Najprej so jo privili k sebi klasični liberalci, za katere smo vedeli, da so liberalci, a jih tako nismo upali ali smeli imenovati, saj so „liberalci“ vse do afere bulmastifi smeli biti le eni. Zbrali so se torej „pravi“ liberalci in izbrali svojega izbranca. To je bil obetavni politik Virant. Biti desni in ne Janšev, biti desni in ne „cerkven“ je zdaj postalo možno. Na sceno je stopila alternativa z možgani tipa Šušteršič, Pezdir, Štih. Priznam „in pectore“ sem jim privoščil uspeh in bil vesel, da so na sceni.

    Te dni beremo v Reporterju, da Virant ni več „liberalen“, zgoraj omenjena idejna trojka pa z njim več ne sodeluje. Kot vidimo, Virantovi veselo sovladajo s socialističnimi etatisti – z onimi, ki povsod vidijo hudobne fašiste in hudobne neoliberalce, samo da bi državo ohranili ješčo in debelo. Še ena potegavščina stare kače? So torej t.i. klasični liberalci bili mrtvorojeno dete?"

    Zanimivo in aktualno!

    • Franc Mihič: “… Te dni beremo v Reporterju, da Virant ni več „liberalen“, …”
      ===========

      Stranka DL, oziroma Virant zagovarja prepoved financiranje političnih strank s pomočjo donacij privatnikov oz. privatnega sektorja, nima pa nič proti, da se stranke financira iz državnega proračuna.
      Oboje je popolnoma tuje in v nasprotju z liberalnimi načeli. Virant (in DL) je toliko liberalec kot je tramvaj letalo.

      • To pa je res anomalija, namesto da bi preganjali eventualno zlorabe financiranja strank! Ti velja za DL in vse stranke.

  6. Klasični liberalizem so ustanavljali ameriški očetje, ki so bili kristjani vseh vrst in judje. Kasneje so ga izpolnjevali predvsem Hayek in Mises ( avstrijska šola ekonomistov) in Milton Friedman ( čikaška šola). Stvari so enostavne in logične. Lahko pa jih razume šele delavec ( in ne otrok ali mladina), ki mora sistemu plačevati prevelike davke s katerimi se okorišča mafija, birokracija in polno parazitov.

    Borili so se za sistem, kjer bo vsak lahko svobodno ustvarjal in prodajal svoje delo. Ne da bi mu večino dela ( davki) pobirali razni birokrati, vladarji, skupine.
    Brez ekonomske svobode je nesmiselno govoriti, da ima človek kakršno drugo svobodo. Za to gre. Da je čim manj davkov in čim manj subvencij. Ker če se država širi kot skupna skleda naropanega denarja, potem ob tej skledi kar mrgoli mafijašev, birokratov in raznih novinarjev in politkomisarjev, ki se borijo za tak ustroj, ko bo njim čim bolj na kožo pisan.

      • Tu nekje bi se BB stemnilo pred očmi. Kako to misliš ustanavljali? Na čem so gradili? Kje je misel Škotskih razsvetljencev, Smitha, Locka on ostalih?

        To kar ti razumeš pod tem pojmom, je skrajna poenostavitev, talibanska različica Čajankarjev, če hočeš. Za ljudi ki ne berejo, poslušajo pa raznorazne preroke sodobne trga in jim slepo sledijo.

  7. “Svet ima veliko grdih reči, toda podlejše in grše stvari, kot je liberalen duhovnik, si ne moremo predstavljati…” – dr. Franc Ivanocy 🙂

    • Ker liberalnosti ni poznal, oz. jo je poznal samo od slovenskih “liberalcev” v 18.stl., ki jim je bil višek liberalnosti predvsem napad na Cerkev.

      Večino ljudi dojema liberalnost, svobodo kot svobodo od vseh prepovedi, zakonov. To pa je način obnašanja razvajenega mulca, zato je takih lažnih liberalcev danes ogromno. Po drugi strani pa zahtevajo več socializma: da država skrbi za njih in jim daje denar.

    • Ali bi lahko še malo bolj razložil, kaj je mislil dr. Franc Ivanocy.

      S temi parolami si nimamo kaj pomagati, vsak pa tudi ne bo šel brati njegovega življenjepisa.

  8. “V prvi vrsti je potrebno, da se ločimo od liberalizma. Odveč je utemeljevati, da so načela liberalizma, vsaj kakor jih propagatorji uče, sama po sebi greh. Liberalizem vodi v nihilizem […] Naj govori svet o nas, kar hoče, le tega naj ne govori, da smo liberalni duhovniki. Če smo pravi duhovniki, potem z liberalizmom ne barantajmo, če pa se z njim istovetimo, nismo duhovniki. Dvema gospodoma ni mogoče služiti: Kristusu in liberalizmu.” – dr. Franc Ivanocy

  9. Naj nekaj izpišem iz knjige dr. Huberta Požarnika z naslovom PROTI TOKU, ki je izšla leta 1999 v Ljublani pri Založbi Družina.

    Na strani 15:
    Temeljna slabost liberalizma je, da ni izpeljan iz občega, univerzalnega moralnega nauka. Zato se ne sprašuje o smislu temeljnih vrednot in ciljih človekovega življenja, o idealih osebnega in medčloveškega življenja ter o dobrem. Predvsem iz razloga, ker gradi na individualizmu in zanemarja skupno dobro.

    Stran 16: Liberalno tržno gospodarstvo, liberalni individualizem in sebičnost spreminjata svobodo človeka v svobodno tekmo vseh z vsemi, ki včasih že meji na blaznost.
    Liberalna država loči zakonito in nezakonito, ne loči pa dobro in zlo, zato je človek omejen, da bi odločal po vesti.
    Stran 17: Liberalna država povzroča vedno večje ekonomske in socialne razlike med ljudmi.

    Stran 22. 23: Liberalna država je zagovornik multikulturnosti, zato ni za ohranitev naroda, ampak za njegovo razgradnjo.

    Stran 33: Liberalna etika sloni na jazu. To kar je dobro zame, je dobro za državo.

    Stran 51: Nemški filozof Kung, našteva negativne posledice liberalizma:
    – politika je podvržena lobijem in špekulacijam
    – morala je podvržena dobičku
    – kultura in umetnost se merita z doseženim dobičkom iz prodaje
    – znanost služi gospodarskim interesom in izgublja nalogo objektivnega in kritičnega nadzornika
    – pravo varuje interese ne pa človekove pravice
    – narava je na poti propada
    – človeka bo pokopalo potrošništvo.

    stran 53: Kazalec gospodarske rasti je pomanjkljiv in zavajajoč, ker ne prikazuje tudi škodljivih posledic in drugih pomembnih razvojnih podatkov.

    • O Požarniku sem imel boljše mnenje preden sem tole prebral. Sicer pa je jasno zakaj Demos in kasneje “desnica” ni zmogla Slovenije pripeljati po poti Švice in Zahoda: ker že v osnovi niso verjeli v kapitalizem, v resnici so bili vsi po vrsti socialisti.

      Dejte mi povedati vsaj enega demosovca ali “desnega”, “pomladnega” politika, ki se je v Sloveniji zavzemal za več odprtega in svobodnega trga, več podjetništva, več tujih investicij, takojšno prodajo komunističnih kolhozov, manjše davke na delavske plače, privatizacijo šolstva, zdravstva in varčevanja za penzije?

      Ni ga!

      In če ni Pučnika ali Mojzesa, potem stopicamo na mestu ali se vgrezamo v komunistično živo blato.

    • Hubert Požarnik je v zmoti. Ne pozna zadev.

      Edini gospodarski sistem, ki deluje je kapitalizem. Socializem kot antipol ni več resna alternativa.

      Kar kapitalizem potrebuje je zdrava liberalnost, zdrava tekmovalnost, ter moralnost. Slednje je zdaj največji problem.

      Problem južne amerike niso ZDA in kapitalizem. Problem v SLO niso kapitalisti in ZDA. Problem smo mi sami, ki namesto libralizma in kapitalizma živimo dogovorno ekonomijo.

      V SLO živimo dejansko obliko socializma, ki nas pelje v propad. Samo SLO, kot socialistična izpostava, in Ciper , bomo imeli padec BDPja v 2014. Samo socializem je glavni krivec za to.

      Hubert Požarnik pa očitno nojevsko glavo v pesek. naj si raje pogleda malce osnove ekonomije. Že tu na forumu je dovolj dobrih linkov.

  10. Kopiram moj komentar o liberalcih in konservativcih, ki sem ga napisal Tukajle:

    Če se ljudje razlikujejo po političnem prepričanju, potem se po mojem mnenju ločijo na liberalce in konservativce. Kaj bo kdo je določeno že ob rojstvu. Liberalci se lahko rodijo tudi v konzervativni družini ali obratno. Značilnost liberalno razmišljujočega človeka je bolj želja po napredku, po izstopu iz obstoječih okvirjev, tudi moralne norme so bolj ohlapne. Značilnost konservativnega človeka pa je bolj nagnjenost k urejenosti, močnejšim moralnim normam in pogosta nagnjenost k pretiravanju s predpisi.

    Če vladajo sami liberalci, potem družba postane zelo napredna in hkrati tudi zelo zmedena zaradi velikega števila smeri, v katero sili napredek. Stvari nekako podivjajo.

    Če vladajo sami konservativci, potem je družba toliko urejena, da je že omejena. Napredka skoraj ni, sama tradicija. Tako okolje je zelo zadušljivo.

    Družba mora biti sestavljena iz ravnotežja obojih. V resnici vedno malo niha, izmenjuje se vladavina enkrat enih, enkrat drugih. Dokler lepo utripa, je družba zdrava.

  11. Ekonomija ne prenese preveč dobro liberalcev. Spomnimo se primera kako je ameriški ekonomist Greenspan zagovarjal liberalističen odnos do bank.. Ko pa je prišlo do zloma bank je pa izjavil, nekako v tem stilu, da se je štirideset let motil. V financah morata biti red in disciplina. Gospodartvo pa mora temeljiti na inovativnosti in dobri strategiji razvoja. Liberalnost je dobra pri izbiri kadrov, da se ne držimo okostenele kadrovske strukture. Nasplošno pa se smatra pri nas liberalnost ko napredna miselnost resnica pa je drugačna. Kot nekateri smatrajo demokracijo za enakost anarhiji. Glede naši profesorjev, ki pravijo, da so liberalci je pač tako. Profesorji predavajo papir pač vse prenese, tudi najlepše ideje in ekonomoske zakonitosti. Zanimivo bi bilo dobiti podatke koliko profesorjev je podjetnikov in si služi kruh z svojim znanjem. Vendar ne tako, da morajo imeti status samostojenga podjetnika, da jim lahko nakažejo denar za predavanja. Mislim na podjetnike v klasičnem smislu, da to znanje, ki ga predavajo konkretno uporabljajo v pravi gospodarski družbi jo vodijo in to z dobičkom…

    • To, kar praviš Kaiser, ni res. Ni vse, kar je slabo in povezano z bankami, kar liberalizem.

      V ZDA je to, kar trdiš, bil socialistični ukrep – Community Reinvestment Act, ki je omogočal revežem, da so dobili kredit, ki ga sicer ne bi.

      Banke so talale kredite tam, kjer je zadaj stala država z garancijami.

      Enako težavo napovedujejo s krediti za študij – vsak ga dobi, ker spet garantira država.

    • Alojz, najbrž imaš dobro socialistično penizjo, da lahko tako govoriš. Ali ti je pa kako drugače sekira v med padla.

  12. Se strinjam z J, da je potrebna prava mera konzervatizma in liberalizma tako, da se zagotavljajo človekove pravice, svoboda ustvarjalnosti, narod, kultura, morala in etika ter zdrava konkurenca.

    Najslabše je, če se le ponavlja beseda liberalizem, ne pove pa se, kaj vse se želi s tem uveljaviti in ohraniti v skupnosti.

  13. Zanimivo je, da je Družina pravočasno, torej leta 1999, izdala zgoraj navedeno knjigo o zmotah in zablodah liberalizma, pa se je kljub temu zgodil skrajni liberalizem v mariborski škofiji.

  14. Konzervatizem je potreben tudi zaradi vere, pravičnosti in poštenja, ki prav tako niso konstitutivni elementi liberalizma.

  15. Škodljive neomejitvene zablode liberalizma, so tudi bajni loterijski zneski, bajne nagrade najboljšim športnikom v svetu, skrajna agresivnost v športu, koncentriranje svetovnega bogastva v rokah maloštevilnih zemljanov.

    Lahko bi izračunali, čez koliko let bo s celotnim svetovnim bogastvom razpolagal le en zemljan, če se bo ta koncentracija nadaljevala s takšnim tempom.

    Je to smisel človeštva?

  16. Liberalno socialistični duhovnik? Zakaj pa ne, samo prvima dvema besedama je treba “priznati” prvotno vsebino.
    Velikokrat izgovarjamo besedne zveze, za katere niti dobro ne razmislimo, kaj pomenijo. Ena teh je npr. KRUTA REALNOST.
    Kaj pa je sploh to. Kaj pa je sploh resnično realno, strarno, nespremenljjivo. Morka rimski cesar ali Atila? Turški Sultan, Lenin, Stalin, Tito ali kdo drugih sodobnih diktatorjev. Bili so kruti a bolj malo realni. Najbolj stvaren pa je vendar le Bog Stvarnik. Torej najbolj stvaren je Bog Stvarnik sam. Samo pri njem ni sence spremembe ali menjave. Le on je trden, večen in najbolj stvaren-realen. Se pdravi realnost sama v polnem pomenu besede. A s krutostjo nima nič skupšnega. Krutost je doma le tam, kjer je pomanjkanje Njegove prisotnosti. Kajti njegovo drugo ime je ljubezen. Ljubezen sama je torej Bog – najbolj stvaren in realen, ki s krutostjo nima prav nobene zveze. Kajti krutost je Njegovo nasprotje oz pmanjkanje Njegove navzočnosti.
    Tako lahko tudi v primeru besedne zveze “kruta realnost” lahko ugotovimo, da stemi besedami, pogosto rabljenimi poimenujemo nekaj, kar sploh ne obstaja. Ko rfealnosti pripisujemo krutost, prisegamo na laž. Laž pa je vodnik, ki nas vodi proč od Resnice. Mar nam ni nekdo zagotovil, da je On sam Resnica poleg tega, da je za nas tudi Pot in Življenje. Da On je zase rekel, da je Pot Resnica in Življenje in da nam želi dati življenje v polnosti. In vsaka laž nas vodi pčroč od Njega in od polnosti življenja. Zato jo je potrebno rasvetliti z lupčjo resnice, pa naj bo le ta gospodična laž še tako nebogljena in na videz majhna in nedolžna. Zato bodite čuječi in stalno na preži, da se slučajno ne ujamete v njene včasih zelo mamljive lovke.
    In kaj nam sodobna civilizacija ponuja ob praznovanju Božiča? Božička z različnimi darili… Še ena prevara sodobne civilizacije oziroma gospodične laži. Pozor, Božiček z rdečo kapo je vrinjenec. Pravi Božiček je namreč mali Bogec, malo dete, v plenice povito in v jasli položeno in blagor tistemu, ki mu v svojem srcu napravi prijetno domovanje. Kajti to dete je Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Božič je torej praznik Boga, ki v podobi nedolžnega otroka prihaja med nas, da bi mi postali njegovi, deležni božjega življenje v sebi; Njegovega Miru in vsega dobrega.

    Pa vesel Božič vsem!

  17. V Sloveniji tega neskončnega kaosa pojmov ne bi bilo, če bi po propadu komunističnega sistema izvedli lustracijo ali pa njegove ključne ljudi preprosto spodili z vzvodov oblasti. Boštjan Turk je pred kratkim nekje lepo zapisal – povzemam bolj površno: Titov komunizem je bil sprva zločinski, v drugem delu pa je živel od zahodnih sponzorjev, ki so na območju Jugoslavije vzdrževali tamponsko cono med vzhodnim socializmom in Zahodom. Ko je zmanjkalo denarja, se je sesul vase.

    To je vsa resnica. Komunisti, ki se nenehno preoblačijo, pod obleko pa ostajajo to, kar so, nikoli niso znali delovati drugače. Zaradi brezobzirne narave, ki je značilna za vse, so bili vselej mojstri sprenevedanja, kadar je šlo za denar, ki so ga ustvarili drugi.

    Danes ni nič drugače. Komunizem (in z njim komunisti) imajo – tako kot hudič – tisoč obrazov. Jaz vem: kadar je stanje zaskrbljivo in se razgledujem po številnih zaskrbljenih obrazih, je zagotovo najbolj zaskrbljen obraz obraz kakšnega komunista. Ne poznam ga, a vem, da je komunist. Toda vedno znova jim nasedamo. Sam ne zauoam niti Šušteršiču niti Štihu niti Pezdirju. V zadnjem obdobju celo NSi ne. Gre v bistvu za ljudi, ki predstavljajo nekoliko bolj oddaljen krogu v komunističnem kolobarju (ta ugotovitev se mi zdi z moje strani izvirna), ki nas obkroža. Sam pravega demokrat prepoznam tako, da v prvem stavku, ki ga izgovori, obsodi komunistične zločine ter zahteva revizijo zgodovine, na katere podlagi bi se spremenilo naše življenje in bi lahko prišlo do (alarmantno nujne) sprave med Slovenci. Čim pa nekdo nekaj kritizira Bratuškovo ali kakšnega ministra, ni nič drugega kot podtaknjenec, ki s svojim posegom na pamet, kar nekam v sredo problema, povzroča še večjo meglo in smrad.
    V aktualni politiki so pozitivni politiki iz krogov SDS, Cerkve, Zbora za republiko … Najprej mi pridejo v misli: Janša, Zver, Cukjati, Šturm, Simoniti, Senegačnik, Pavle Ferluga, Justin Stanovnik, Juhant, Štuhec, pa Eva Irgl in Andreja Valič, ki sta prava bisera, in še veliko drugih.

    Komunističnih prevarantov in njihovih nenehnih čarovnij preprosto ne prenašam več. Vsaka njihova beseda je kot kača namaškarana v kakšno simpatično stvar. Če ti zločinci dobijo naslednje državnozborske volitve napovedujem padec Slovenije.

  18. Cestnik ne loči med socialnim in ekonomskim liberalizmom. Socialni liberalizem pomeni zagovarjanje pravic manjšin, marginaliziranih skupin, pravic homoseksualcev, žensk, splav, ipd. Takšen liberalizem zagovarja levica in LDS, zato pa liberalna v socialnem smislu. Ne pa na področju ekonomije. Ekonomski liberalizem pomeni zagovarjanje prostega trga, privatne pobude. Temu liberalizmu je levica bolj ali manj nasprotovala, ker povzroča neenakost. Turkova oznaka konzervativno-liberalen pomeni socialni konzervativizem (stare vrednote, tradicija) in ekonomski liberalizem. Levica pa zagovarja socialni liberalizem in socializem na ekonomskem področju.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite