O politični kulturi – nekoliko drugače

94
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Portugalski prijatelj mi je nekoč razlagal, kako je kot najstnik pogosto dopustoval na portugalski rivieri, kjer je bilo v visoki sezoni več turistov kot domačinov; teh je bilo pravzaprav komaj peščica. Ko se je včasih zgodilo, da je med to množico tujcev srečal sonarodnjaka, se je prav razveselil. »Od kod si?« – »Iz Lizbone. Pa ti?« – »Iz Porta.« Navdušenje se je nemudoma prevesilo v sumničenje in nazadnje v besno prepiranje. Različni zemljepisni izvor je namreč pomenil pripadnost različnim nogometnim klubom in pogovor se je neizogibno končal z zagrizenim prerekanjem o spornih sodniških odločitvah, s polemičnim seciranjem brezštevilnih zgodb in zamer, nakopičenih v dolgih desetletjih medklubskega antagonizma.

Obstaja teorija, po kateri je notorična trdovratnost slovenskih političnih sporov povezana s pomanjkanjem močne kulture klubskega nogometa. Marjan Rožanc je trdil, da se je zatrti skupnostni duh slovenstva, ki se vse od rehabilitacije protestantske reformacije nekoliko sramuje svojega katolištva, vrnil v sprevrženi obliki podtalnega kolektivizma, kot prenapeto sektaštvo.

A pojdimo nazaj k naši portugalski anekdoti. Mar ni to otroško veselje nad srečanjem s sogovornikom, s katerim se lahko prepiraš o zadevah, za katere nihče drug ne ve, da so pomembne, pravzaprav bistvo patriotizma? Znani slovenski pesnik je nekoč dejal, da je med svojim bivanjem na tujem najbolj trpel, ker ni imel nikogar, s komer bi se lahko pogovarjal o Kocbeku, Plečniku in ritih natakaric iz ljubljanskih gostiln. Internet je to sicer dodobra spremenil – na facebooku najbrž obstaja kakšen fan page riti določene natakarice –, toda še danes od številnih zdomcev vseh narodnosti slišim, kako v življenju na tujem najbolj pogrešajo to, čemur bi učeno rekli »sistem referencialnosti«. Anekdote, dovtipi, aluzije, reference iz visoke in popularne kulture – torej vse tisto, brez česar je naše občevanje z bližnjimi suhoparno, brezupno abstraktno. In, paradoksno, tudi bolj neosebno: kajti le navezava na specifične okoliščine – kulturne, razredne, jezikovne, zemljepisne, družinske, generacijske – nam omogoča vzpostavitev identitete na trdnejših temeljih, in ne le na poljubnih osebnih preferencah.

So nekatere teme, ki krojijo našo identiteto in zanimajo le sorazmerno majhen krog ljudi. Po sili razmer to velja tudi za vse teme, vezane na Slovenijo. Patriotizem pa ni nič drugega kot iskreno eksistencialno zanimanje za vprašanja, ki se tičejo domovine.

Nekoč mi je Argentinec, potomec primorskih izseljencev, razlagal, kako je svojo babico, rojeno v enem od tržaških predmestij, vsako soboto pospremil v kavarno. Stara gospa je bila najbolj vesela, ko je tam srečala sodeželanko s Krasa – pogovori so pogosto nanesli na staro domovino, najbolj zabavno pa je bilo takrat, ko sta si začeli izmenjevati recepte. To se je pogosto izteklo v glasen prepir o pravilnem načinu priprave kultnih jedi lokalne kulinarike, kot sta jota ali pinca. Praviloma v španščini, seveda. Večino informacij o kulturni substanci svojega slovenskega izvora je moj argentinski sogovornik izvedel ravno iz teh gorečih polemik. O Sloveniji ni vedel veliko: vedel pa je, da obstajata dve veliki šoli priprave jote – šola kislega zelja in šola kisle repe – in da med njima zeva nepomirljiv antagonizem. To je informacija, zapisana globoko v kulturni genom primorskega slovenstva.

Kuhinja in pesem sta bili od vedno glavna podporna stebra izseljenskih skupnosti, ki sta zavest o pripadnosti slovenstvu ohranjala še dolgo potem, ko je jezik utonil v pozabo. Toda vsaj v zadnjem četrt stoletju, ko imamo svojo demokratično državo, identiteto Slovencev – vsaj tistih z razvitejšo državljansko zavestjo – zaznamujejo tudi različna politična prepričanja. Velik del našega nelagodja ob tej razsežnosti naše pogojenosti izhaja prav iz dejstva, da o političnem vidiku nacionalnega sobivanja ne razmišljamo kot o kulturnem vprašanju. A je eminentno kulturno vprašanje.

Le neskončno majhni del človeštva zanima, ali je Janša slabši od Jankovića ali obratno. Zagovorniki ene ali druge opcije te binarne formule manjšega zla, ki je do nedavnega določala našo politično zavest, smo enako sovražno nastrojeni eden do drugega kot benfiquistas do portistas. Toda že samo dejstvo, da se nam to vprašanje zdi vsaj malo pomembno, še več, že zgolj to, da nas moti njegova malenkostnost, priča o skupnem temeljnem zanimanju, ki se mu reče – Slovenija. Težava je v tem, da nam je globina naših zamer dolgo preprečevala, da bi našim sporom postavili jasna pravila in dosegli soglasje o tem, kje se nehajo njihove male, prebrisane kršitve, ki jih še lahko toleriramo in ki pravzaprav tvorijo jedro naših nestrinjanj, in kje se začenja polje nesprejemljive arbitrarnosti – primerljive s premikanjem gola med igro – ki ruši same pogoje državljanskega sobivanja. Ravno ustroj teh nenapisanih, a brezprizivnih soglasij določa kakovost naše kulture. Tudi politične.

Pripis uredništva: Komentar je bil objavljen v zadnji številki revije Razpotja.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


94 KOMENTARJI

  1. Binarna formula manjšega zla? Med Jankovićem in Janšo? Nikoli nisem tega tako doživljal.

    Janković mi je recimo v mnogih zadevah, verjetno večini nazorsko ideološko povsem nasproten. Ocenjujem tudi, da je do svojih težkih milijonov prišel na sporen način, ne le s politično protežiranostjo, ampak z očitnim konfliktom interesa in da se je posluževal tudi nepotizma in posrednega utajevanja davkov ( Ciper).

    Kljub temu ga ne opredeljujem kot zlo. Če bi imel kot Ljubljančan na volitvah župana izbiro med njim in Potočnikovo ali Simšičevo, bi brez pomislekov obkrožil njega. Kot župan je enostanovno v mestu veliko naredil in 75% tega je opravljeno dobro ali odlično. Zlasti v centru mesta ( od Špice oz. Botaničnega vrta do zapornice pri Cukrarni). Od Plečnika naprej se Ljubljana ni nikoli toliko polepšala kot pod Jankovićem.

    In Ljubljančani v veliki večini to cenimo, pa če smo nazorsko levi ali desni. Žal opažam, da Neljubljančani tega ne razumete, ampak to ni moj problem, ampak vaš. 😉

    • Ja, kako naivno ! Za denar davkoplačevalcev so arhitekti naredili načrte, zidarji pa nazidali in ZDAJ SE NAJDEJO, ki so navdušeni nad županom ??? Takim je dovolj, da jim režim frcne drobtinico s svoje mize in so OK. Mnogim pa nam ni dovolj le poln hladilnik in hoja po novem asfaltu, življenje ni samo postopanje, pač pa je DELO IN ŽIVLJENJE KOT TAKO v demokraciji, v resnici, v poštenju…
      Že sama dilema tega članka je neizmerno butasta. Kaj pa nas briga nek župan….Briga nas krivično obsojeni v zaporu, briga nas režimsko pravosodje, skrbi nas jutri brez demokracije, skrbi nas ker imamo verbalni delikt v praksi sodišč, skrbi nas bodočnost naših otrok in vnukov….
      Eni bi pa kar ob ljubljanci hodili gor in dol !

      • Gospod Hrvatini,
        jaz bi pa to še bolj brutalno zapisal:

        Gospod I.F. gre po ulici in pristopi ropar in ga oropa za 100 €. Na mu milostno da 1 € in gospod I.F. vzhičen zakriči: “Moj gospodar! Volil vas bom!”

        Sicer pa … lahko srečnega sužnja osvobodimo?

        • hrvatini in AlFe,

          saj sem pričakoval, da se bo kdo podobno odzval, kot sta se. Ampak naj le zapišem, da me zelo napačno interpretirala. Da med drugim kot namerno spregledata drugi del zapisa, ki se tiče Janše.

          Je pa res moj poudarek, da nekega župana ocenjujem predvsem po opravljenem županskem delu. In očitno je, da je velik del tega pri Jankoviču ( pa čeprav preko Koželja in podobnih) opravljen za prav dobro ali odlično. Sploh se ne mislim zagovarjat za stališče, da mi veliko pomeni, če je moje rojstno mesto lepo in urejeno in mi ni prvenstveno pomembno, kdo ga takega dela.

          Drugi poudarek. Politikov ne opredeljujem kot utelešenje zla ali dobrega. Najmanj absolutnega zla ali absolutnega dobrega. Vsekakor so vsi potencialno pokvarljivi in vsi v demokraciji na srečo zamenljivi.

          p.s. Napisano nima seveda nič opravit s tem, da sem nazorsko blizu JJ in zelo daleč Jankoviću in da sem celo osebno angažiran pri osvoboditvi obeh političnih zapornikov in prizadevanjih za drugačno stanje pravosodja in demokracije v SLO.

  2. In Janša? Janša ni manjše zlo. Janša je tisti, ki bo ostal zapisan v slovenski zgodovini kot eno osrednjih imen enega najbolj srečnih poglavij naroda- njegovi emancipaciji v samostojno demokratično državo. Že samo to Janšo dela velikega pozitivca in ne manjše zlo, če pa bi jeseni 1991 dal vse štiri od sebe in do konca življenja samo še ležal in užival.

    Lahko da je subjektivno hud problem, če nekdo nekoga pri čričkanju da na off, no, ampak kakšna usodna stvar za prihodnost slovenstva to vendarle menda ni. 🙂

    • Kako bo Janša zapisan v zgodovini je pomembno na nekem drugem nivoju. Stoprocenten sem, da pozitivno in z velikimi črkami.

      A ne gre za to. Gre za to, da si ti sem privlekel asociacijo Janša – zgodovina, ko je vendar slepcu jasno, da gre za Janša zdaj, ne pa za Janša nekoč! Glede ostalega pa sta ti odlično replicirala prvovrsten komentator Hrvatini in pa AlFe.

      Sicer pa je zame dilema Janša ali Jankovič v članku sploh napačna. Realno gre za za dilemo Janša ali Kučan, zato članek analitično precej šepa. (Slednje ni replika.)

      • Kaj Janša zdaj? Janša zdaj je politični zapornik, kamor ga je spravilo povsem neverodostojno pravosodje, kar je škandal, pa vseeno, ali samoiniciativno ali po političnem nareku. Škandal je, da nekdo sploh pomisli, da se bo političnega nasprotnika rešil tako, da ga bo strpal za rešetke. In škandal pri tem je, da nekateri na desni pri tem oportunistično molčijo ali celo ploskajo misleč, da se njim odpirajo na široko vrata.

        Seveda je Janšo danes treba podpret. Zaradi Slovenije, njene demokracije in pravne države!

        Glede odgovorov hrvatinija in AlFe se pa čudim, da si tako impresioniran. Tvoj binom Janša-Kučan mi tudi ni nič bistveno bližje od binoma Janša-Janković. Slovenija je precej bolj kompleksna od takega binoma in kdor vse reducira nanj, je bolj revno usposobljen za koristno agiranje.

  3. Samo strmim, do kakšnih globin se prikoplje skorajšni doktor zgodovine, mnogojezični ščebetalec in vse bolj protežiran kolumnist. Ni čudno, da ga hvali sam Gregor Golobič.

    • Vsi, ki so nekoliko “desni”, vsaj delajo se včasih take, važno pa je da so VSEVEDNI in pogosto VSEGLIHARSKI imajo zagotovoljeno “lepo bodočnost”- pišejo lahko tako na časniku kot v režimskih trobilih, pa naj bodo grška ali udbaška…sicer pa se strinjam, da je članek hlajenje ust…

    • Prosim, če poveš, kaj konkretno je narobe s člankom, da avtorja takole obkladaš.

      Drugače bo tale komentar razumeti, kot navaden (nameren) piarovski poskus diskreditacije avtorja, v verskem jeziku pa bi se temu mogoče reklo kar kletev.

      • IF, hrvatini in aja,
        lepo bi bilo, če bi vsaj malo poskusili razumeti, kaj hoče članek povedati. Potem bi imela vaša kritika avtorja vsaj malo verodostojnosti.

        • No, in kaj hoče povedati, pa nam vi povejte ! Razen, da čisto brez veze in brez potrebe odpira neko dvopolnost Janša-Janković…Kdo pa se o tem sploh kje pogovarja, kdaj pa se sploh je ? Taka primerjava in iskanje teh dveh polov, sta žaljivi ! In ravno v Argentini je našel “Slovence”, ki govorijo špansko, slovensko najbrž ne več..In skoraj nič ne vedo o SLo razen o joti….Tam , kjer je doma SLOVENSKI ČUDEŽ- slovenščina po 70 letih ! In domoljubje kot ga tukaj skoraj ni ! “Znani” pesnik pa je trpel zaradi kocbeka, to nas res žalosti…
          Ja res, povejte nam kaj je bistvo članka…

          • avtor govori o predvojnih primorskih emigrantih, ki se razlikujejo od povojne protikomunistične emigracije in res v glavnem ne govorijo več slovensko

          • Dvopolnost Janša-Janković izvira iz časa ko je bil Janković mandatar in iz njegovega neuspeha je Janša prevzel vlado.
            Od takrat je postalo načelo, da je vse manj pomembno kot preprečit Janši, da spet postane mandatar.

          • Dvopolnost Janša – Kučan je pa že kar od samega začetka naše države. Mislim celo, da je vzdrževanje takšne ali drugačne dvopolnosti (razklanosti) eden bistvenih temeljev komunizma.

            Malo niže sem razložil, kako jaz razumem članek.

        • j, skušaj moje zapise vzeti kot kaj drugega kot kritiko avtorja, saj res da ga malo zbodem, a ne prehudo ( nisem črna vdova :))

  4. Jaz sem članek prebral že pred nekaj dnevi na kritika konservativna. Ampak šele danes sem bolje dojel bistvo, vsaj zdi se mi.

    Mislim, da gre tu za vprašanje razlike med dvema pojmoma, ki sta si lahko na videz zelo podobna, drobni detajli pa enega uvrščajo med dobro, drugega pa med zlo:
    1. Zdrava konkurenčnost, je najbrž del Stvarnikovega načrta. Je kot motivacija nam ljudem. Pri nogometu gre recimo za tekmo med dvema nasprotnima moštvoma.
    2. Razcepljenost, ki je najbrž sprevržena oblika zdrave konkurenčnosti, torej je delo Diabola, tistega ki deli. Kot goljufivo premikanje golov zaradi silne želje po zmagi.

    Kako razlikovati med pojmi, da ugotovimo ali so dobri ali zli? Preprosto: po njihovih delih, po rezultatu, ki ga prinašajo. Toliko lažje je, če se rezultati že kažejo.

  5. Če je človek resnično veren, vrednoten, ne pa le površinsko in takrat, ko mu to koristi, ne bo imel takšnih težav s tistimi, ki mislijo in ravnajo drugače kot on.

    Zaveda se, da ne sme reagirati sovražno, ampak vzgojno.

    Vzgojen pristop pa vključuje različne vidike, ki dajejo skorajda zanesljiv uspeh, da se sovražnost ne bo nasprotnika ne bo stopnjevala, ampak manjšala in dase bosta zbliževala drug drugemu, ne pa oddaljevala.

    Zakaj je tega premalo v slovenski politiki?

    In zakaj se ne, poglobljeno obravnava takšen pristop?!

  6. Najbolj me moti, da večkrat sovražno pristopajo tisti, ki se borijo za vrednote, kar pa povsem razvrednoti njihova prizadevanja.

  7. J, zelo dobro izhodišče za poglobljeno razmišljanje o mejah in teži slovenskega zorenja zdravega dialoga v politiki in zdraharstva, ki ga v slovenski prostor prinašajo tisti, katerih dejanja tudi v politiki lahko primerjamo z nizkotnimi ali nepoštenimi ravnanji pri nogometu v sicer legitimni želji po zmagi.

  8. Izvirni greh vsega zla v naši družbi je skopuštvo. Skopuh je super-pošten priden siromak, kar je takorekoč stereotip Slovenca. In potem se ti zaredijo komunisti, ki jih pridejo izropat. Ko se bo to začelo spreminjati, bo prišla prava slovenska pomlad.

    • Ja, se strinjam. Skopuštvo, pa verjetno še marsikaj drugega. Komunizem te naše grehe zelo dobro pozna. In se na njih redi.
      Treba ga bo izstradati.

  9. Nič pa ni hujšega, kot v neskončnost razpravljati o umetno vsiljenih dilemah. In te sploh niso naše. Tako lisjački lajajo, karavana pa … Je pa zato žal toliko bolj “naša” miselnost g. If-a, ki je mnenja, da je nekaj šminke dovolj, pa bodo izpraznjene blagajne čudežno polne in ne bo nikljer nobenih posledic.

    • Zakaj misliš, da je ta dilema umetno vsiljena? Zakaj misliš, da je o njej veliko razpravlja? Katera dilema?

      A misliš Janša-Jankovič? Zdi se mi, da sta ta dva v članku samo za primerjavo. Saj teh razcepljenosti je v naši državi polno. Ena druga je (bila) recimo v zvezi z družinskim zakonikom.

      • Eh, jej, jej. Samo toliko: moralne dileme “o drugih” so vedno napačne moralne “dileme”. Če pa se Luki L., ki zna pisati večinoma OK (mogoče je tista o lisjakih vseeno generalno malo neumestna z moje strani), zdijo prepiri za oslovo senco kar bistvo patriotizma, potem ne vem, no … Sklepam, da je v najboljšem primeru nekje v tujini, kjer ga tako grozno daje domotožje, da bi še prepir imel rajši kot nič domovine. Meni pa se zdijo naravnost tragična izguba energije.

        • Nikar. Luka je samo nanizal nekaj anekdot o tem, da so prepiri povsod. Le da nikjer niso tako usodni kot pri nas. Pri nas zadušijo vse. Še nogomet!

          • Ja, in zakaj? Ker je v ozadju “divje sovražne nastrojenosti” neko totalno nezaupanje. Če prepirov ne znamo medsebojno obvladati, jim je treba peti hvalospeve?

          • Ja, in zakaj? Ker je v ozadju “divje sovražne nastrojenosti” neko totalno nezaupanje. Če prepirov ne znamo medsebojno obvladati, jim je treba peti hvalospeve? Dejmo jih zdaj raje košarki:).

        • “prepiri za oslovo senco … tragična izguba energije”

          Zame pa prepiri niso vedno tragična izguba energije. Če povem iz lastne izkušnje: S prijatelji se tudi včasih gremo igro z žogo. Razdelimo se v dve ekipi, igramo resno in si tudi damo duška. Sploh, ko je kakšen faul, ki ni čisto jasen, kakšna drobna zvijača, se včasih kar skregamo, tudi kakšna jeza nastane. Pa še različni značaji, borba do konca. Ampak zanimivo, ko je igre konec, prepiri kot da jih ni bilo. Potem je vedno še kakšna debata o čisto kakšni drugi stvari. Tako da mislim, da prepiri v osnovi sploh niso nič tragičnega, obratno, zadevo praviloma naredijo bolj živo. Tragično pa je, če se notri priplazi neka hudobija.

          Zelo zanimiv mi je tudi tale pogled na prepire:
          https://iskreni.net/mnenja/167-mica-skoberne/165263-pocitnice-cas-za-prepire.html

  10. Primerjava med Janšo in Jankovičem izhaja iz poročila KPK. Samo Janši niso mogli obesiti korupcije, morali so pridati še nekoga z “levega” pola. Jankovič je s poročilom KPK kaznovan zaradi nezmožnosti sestave vlade potem, ko je zmagal na volitvah. Po tem dogodku je Jankovič v slovenski politiki odpisan. Če bo dobil naslednje županske volitve bo kaznovana Ljubljana, ker ne bo dobila več denarja za njegove bedaste projekte, ki jih poveličujejo samo Ljubljančani, vsem drugim pa se zdijo bedasti. Tudi primerjava kolumnista ni primerna, saj Jankovič za Slovenijo ni naredil nič, medtem ko je Janša naredil zanjo več kot katerikoli politik!

  11. Janša je drugorazredni politik,ki je do sedaj izgubil vse volitve,razen enih.V vsaki drugi državi,ampak res v vsaki,bi že davno dobil brco lastne stranke ali pa bloka.Če vam je to všeč,potem pa bodite še naslednjih 20 let v večni brezvezni opoziciji

    • Roman: “Janša je drugorazredni politik,ki je do sedaj izgubil vse volitve,razen enih.”
      =======

      Prvič to ni res, saj je stranka, ki jo vodi dobila tudi lokalne volitve ne samo državnih.
      In, po tem kriteriju je bil za vas očitno tudi Gustav Mahler, ki je doživel svoj “poraz” v Ljubljani (od koder je bil dobesedno izgnan) drugorazredni glasbenik (skladatelj, dirigent).

  12. SDS je zadnja leta po serji porazov,vodila ostro ideološko vojno doma in v tujini.Doma vemo,kako se je končalo 2011 in 2014.Iz tujine,pa je prišla totalna klofuta ta teden.Imenovanje povsem nesposobne A.Bratušek s strani kandida ELS je po moje največji poraz SDS in Janše do sedaj.Pokazalo se je kakšen minoren vpliv imata Janša in Zver v EU.V drugi vrsti,pa je ELS s tem povsem odpisala Janša,saj se je matična stranka verjetno naveličala stalnih porazov desnih strank v Sloveniji.Preprosto povedano,jih je odpisala!

    • Neumnosti pišete. Slovenija je prispevala v EPP kar 5 (od 8 možnih) poslancev. Torej je natolcevanje, da se je ta stranka (EPP) naveličala porazov Janše neumnost in samo odraža, nič drugega, kot vaše izražanje sovraštva do JJ. In ravno na tem, sovraštvu do JJ, temelji vsa slovenska leva politika. V tem ste beden človeček, politikant, ki ne počne drugega kot zastruplja ozračje s svojim sovraštvom in pri tem uporablja tudi lažne navedbe. Nič drugačen kot leva medijska propaganda.

      • Meni je odločitev Junckerja ( šef ELS) logična.
        Vzel je najbolj desno ( oportunistično, pragmatično spreobrnljivo) osebo izmed vseh treh ponujenih.

        SDS je očitno nemočna doma in tudi v tujini pri svojih.
        Prav gotovo imajo šefi vlad ( Zahod, EU, ZDA) zelo jasne špijonske informacije koliko je kakšen slovenski politiki podkupljen in umazan.

        Očitno je Bratuška najcenejša političarka v Sloveniji: najlažje oz. najcenejše so jo kupili. Bratuški je pred 6 meseci kliknilo, da se jo je leva mafija znebila kot umazanih gat. Tako kot se bo Cerarja.

        • BTW:

          Bartuškova je jasen pokazatelj volivcev PS in Cerarjevih voilvcev in volivcev “leve” vlade.

          Bratuškova je grotesken uvid v to kakšni so tipični Slovenci:
          socialisti
          luzerji
          neko brezvezno šolo so naredili
          nek brezvezen tečaj ekonomije na FDV in s tem so postali direktorji na občini, v občinski firmi, v državni firmi, upravljali so finance cele države in nato postali predsednik vlade z znanjem osnovnošolske angleščine, z agresivnim in potuhnjenim vritolezenjem.

          Bratuškova je = tipičen Slovenec in Slovenka leta 2014

          • Težko vedeti kaj je res in kaj je zaigrano.
            Cerar se je je hotel znebiti, zgleda. In je glumil, da je proti. Sedaj dobivamo v medije informacije, da se je cerar zlagal, da je poklical Junkerja.

            Ne vem zakaj skušajo vsakega svojega liderja vlade uničiti, očrniti: Pahorja, Bratuško. Morda zato, da mafija spere krivdo s sebe na te lutke.

  13. No, Janša je edini državnik v SLO , edini ki ima veljavo v EU. Edini SLO politik, ki ga je sploh vredno poslušati, seveda tu mislim na ljudi, ki imajo kaj v glavi in vedo kaj kdo govori. Nekateri pa raje poslušajo t.im. leve politike, pardon, komuniste v koaliciji in dveh strančicah v opoziciji, ki bosta itak glasovali za vse kar bo rekel boter, ker sta tudi komi depandansi. In kaj povedo ti komi politiki ? Ja, vsi po vrsti lažejo oz. govorijo stvari, ki jih večinski SLO folk rad sliši. Enkrat povedo to, jutri nekaj čisto drugega, pa spet to, pa spet tisto od včeraj itd…Nič od tega ne mislijo resno, nič ne naredijo tako kot govorijo, vse pa je na bednem intelektulanem nivoju, in na še bolj sramotnem domoljubnem. SLo folku povedo na način kot ga tudi sam SLO folk najraje uporablja. Blebetajo v tri dni, lažejo in ne držijo besede, brez problema živijo z zločinom. Povedo jim, da so zelo “usposobljeni, izobraženi, delavni, da so vsi najboljši športniki ( ker skačejo na komando…kdor ne skače..saj poznate ta idiotizem…), da je SLo itak najlepša na svetu, da nismo kaj dosti zadolženi, da je brezposelnih manj kot lani, samo cca 130.000 in da je Janša lopov…Pa je folk zadovoljen, Roman pa tudi, kenede ?

    • Pardon, poleg Janše je v SDS še nekaj politikov ,, ki jih je vredno poslušati, toda >Janša je med politiki razred zase. So pa ljudje ki niso politiki, ki jih je zelo vredno poslušati, od dr. Štuheca do dr. Drobniča, od g. Senegačnika do dr. Simonitija, od dr. Dežmana do g. Stanovnika, od Marka Šorlija do Jana Zobca, pa še kakih ducat bi jih lahko naštel…A glej ga zlomka, s t.im. levice nisem našel skoraj nobenega…..Morda delam krivico le dr. Petriču z US in dr. Krivicu za pogumna pravna stališča—-pa je že skoraj konec !

    • Politik se mora prilagajati ljudem;oz. večini ljudi in ne obratno.Politika v SLO ni in nikoli ne bo na ravni Luksemburga ali Nizozemske.Tako kot v vsej Srednji Evropi je pač tukaj za uspeh bolj potreben populizem kot pa samo /trdo/ delo

      • Predvsem Luxemburga ne,tam namreč domuje EU-jevski žigolo,ki izkorišča
        in izrablja pooblastila,ki jih za enkrat še ima,ni to njegov prvi spodrsljaj!
        Toliko v vednost Romar in prenehaj s provokacijami,ki ti jih polagajo na
        jezik podpisniki peticije 571 in kruhoborci,ki niti slučajno ne sodijo v parlament,kjer so samo podaljšana roka foruma 21 in rušijo vse po vrsti!
        Za konec,Janša je bil kvečjemu premalo oster,ali drugače,na prsihh je redil
        gade!

        • Pred 3 mesaeci je bi ta žigolo za Janša in Zvera najboljši kandidat.A zaradi ene poteze so sedaj povsem spremenili mnenje?

          • Romar,ali se ti še nikoli nisi zmotil pri ocenjevanju ljudi,ki se sučejo v tvoji družbi,junfer je pač človek katerega značaj in njegov modus vivendi sta analogna bratuškovi,ki je izdala človeka,ki jo je spravil k koritu in mu je kasneje zasadila nož v hrbet,čeprav značajsko tudi ta njen dobrotnik nima zavidljivega značaja,tako da lahko z gotovostjo trdim,da so tako junfer,bratuška in janković,druščina,ki ji ni zaupati,kaj šele zobati češnje z njimi!Človek se celo življenje uči in pri tem doživlja vzpone in padce in prav tukaj je Janševa šansa,po dvajsetletnem preganjanju, podtikanju,zarotah in diskreditacijah,ki jih doživlja on in njegova družina na nadvse perverzen način,Janez črpa energijo za kljubovanje barabam,ki
            so tik pred pričetkom vpada okupatorske JNA v osamosvojeno
            Slovenijo po dogovoru z njo,razorožili slovensko teritorialno
            obrambo,razen orožja,ki so ga rešili in poskrili ljudje,ko se je pričela izvajati zarota in izdaja Slovencev ki so ostali prepuščeni sami sebi,kajti kučanova intimna opcija ni bila odcepitev Slovenije od nekdanje SFRJ in po razgalasu Slovenije kot samostojne slovenske države je tov.kučan cinično dovolil,da ljudje lahko sanjajo svoje sanje,ki pa niti malo niso bile podobne njegovim sanjam,oziroma naklepom!Nihče nima pravice odvzeti ljudem,ki so uspeli realizirati dolgo in vročo željo po demokratični in svobodni državi,njihovih zaslug,mednje sodi nezpodbitno tudi pokojni dr.Jože Pučnik,ki je kljub vsem udbovskim postopkom,izničenju študija in življenja,odvzemom državljanskih pravic,po dolgih letih zapora ponovno vzniknil,kot Feniks in se vrnil iz emigracije v Slovenijo ter nadaljeval začeto delo!Romar,vse podrobnosti o vellikem sinu slovenskega naroda najdeš na Wikipediji,v kolikor ti ni branje o življenski poti velikega Slovenca odveč in se bojiš resnice ki ti je očitno tuja in bo po zaslugi novega zakona o udbovskih dosjejih prenakateremu slovencu ,ki bi želel priti resnici do dna,za vekomaj nedostopna!Največjo odgovornost za nastalo stanje nosi prav ženska,ki se danes vsiljuje žigoliju iz Bruslja!Mogoče bo pri vseh mahinacijah uspela najti tudi čas,
            za prepevanje revolucionarnih pesmi ob intimni svečavi kakega zakotnega lokala ,tam nekje v Bruslju!
            Romar,naj ti zaupam,da nisem član nobene politične stranke,
            vključno z SDS-om ne,vendar kljub temu spoštujem delo Janeza Janše,Toneta Krkoviča,Kacina,čeprav mi je antipatičen in vse tiste ljudi,ki so iz domoljubja in poštenega odnosa,brez poltične konotacije in brez fige v žepu,stopili v vrste braniteljev osamosvojene države in človeškega dostojanstva!
            Kar pa je za nekatere samo olepševalna fraza v nagovorih,ki
            jih drže,ko se rinejo k koritom in to še ni vse,nekateri politiki
            izrabljajo za svoje vzpenjanje po politični lestvici tudi krščanske vrednote in se pri tem ne zavedajo,da s tem,ko vrjamejo indičnim obsodbam in isceniranim aferam ter medijskim lažem,grešijo vsaj v štirih točkah desetih Božjih zapovedi in na žalost med take judeže uvrščam tudi tebe Romar,ki pa si verjetno ateist in kot tak ne moreš grešiti,ali pač!
            P.s. Kako bi se počutil ti,tokrat Roman,tvoja žena in otroci,če bi najmanj stokrat na dan brali in poslušali zgodbe o tebi,kot kriminalcu in zločincu in to brez vsakega otipljivega dokaza in,
            poslušali parlamentarno razpravo o tem,kako je treba
            kriminalca “pravično” obsojnega na zapor izganati iz parlamenta pri čemer prednjačijo največji bleferji in špekulanti,ki so dejansko naredili ogromno škode ljudem in
            državi?! Ali je v ljudeh,ki s takim odnosom odreagirajo na
            neosnovane obsodbe in obtožbe sploh še kaj človeškega
            dostojanstva in najosnovnejših pravil etike,če hočeš lahko
            tudi Božjega!Država pa tone globoko na dno družbe in si
            zatiska oči pred takimi,ki brez sramu in mogoče tudi brez primerne izobrazbe,nonšalantno,mimo vseh pravil in sklepov
            parlamenta,kandidirajo sebe za odgovorno pozicijo v EU
            parlamentu in mu s tem zmanjšujejo kredibilnost,ki ježe tako
            ali tako načeta zaradi raznih junferjev in holandcev!

          • če se malce pohecam iz Tolparja z maščevanjem kako spreminja imena Juncker in Roman v Junfer in Romar.

            Romar kot zmerljivka je tipično ateistična in komunistično sovražna. Vsak kristjan in duhovno pristen človek v, da je samo romar na poti, zato je ta beseda v osnovi zelo pozitivna. Za komuniste pa izrazito zaničlljiva – ker jo je tudi moj fotr uporabljal velikokrat zaničljivo zame. In to pretežno takrat, ko se enostavno nisem strinjal z njim.

            In z njegovo Tolpo, Tolpar!

          • “Pred 3 meseci je bi ta žigolo za Janša in Zvera najboljši kandidat.A zaradi ene poteze so sedaj povsem spremenili mnenje?”

            Pred 2 letoma je bil največji negativec za JJ in SDS prav Pahor kot predsednik vlade. V trenutku, ko ga je Kučan -Golobičeva tolpa vrgla z oblasti, pa je bil najboljši kandidat za predsednika Slovenije.

            Desnica in “desnica” je skoraj popolnoma volila zanj, vključno z mano. Medtem ,ko je “levica” volila socialist – komunista Tuerka.

            Kakšni številni salto-morali! Čez noč. Dobro zdresirani navijači, ki so pridno ubogljivi in lahko iz danes na jutri smer spremenijo iz za 180 stopinj.

            Vsi smo Alenka Bratušek! Vsi smo oscilatorji ( brez hrbtenice, vrednot in smeri) press

          • To za Pahorja pa je tudi mene razhudilo. Kar naenkrat “desnica” občuduje Pahorja. Še svitase tukaj ga ljubi.
            Do včeraj pa je bil najslabši med vsemi. Tega ne bom nikoli razumel.
            Podobno s Kučanom, le da v drugi smeri, pri desnici. Ko je bil na oblasti je bil najboljši, ata, po končanem mandatu pa, ajd pljuni kdor more.

          • Pavel, to pa ni res. Pahor je bil najmanjše zlo, ki je imel šanse, da je bil izvoljen za predsednika.

            Žal v Sloveniji noben desničar te možnosti nima zaradi pristranskih medijev. Če bi bila v drugem krogu Zver in tretjerazredni, bi mediji Zvera napadli in bi zmagal tretjerazredni.

            Tako je bil Pahor izmed izbire res edina izvoljiva opcija – mnogo boljša od tretjerazrednega.

  14. Pred časom sem napisala, da nekatere članke res z užitkom preberem. Ta je eden izmed njih.

    In sem se spomnila iz otroštva : V družini mojega očeta se je veliko in pogosto politiziralo. Tudi glasno, zelo glasno. Nepoučen zunanji gledalec bi si morda mislil, da se na živo in mrtvo kregajo. Pa so le debatirali. Vroče 🙂 . Eden čez drugega. (ne torej ravno nekaj, kar bi učili kot dober dialog)
    Toda… zdaj gledam nazaj in se čudim: ob vsem vročem politiziranju se doma, še posebej pa na domu mojega deda, sovraštva nisem naučila. Nasprotno: če kje, so od tam moje korenine trdnosti poštenja, spoštovanja človeka, tudi če se z njim ne strinjaš.

    Ne gre torej za različna mnenja, poglede. Ne gre za glasnost in zagretost debate. Za nekaj drugega gre, kar je globlje od tega.
    Morda preprosto za pravico imeti drugačno mnenje… Mogoče se tu začne in iz te izkušnje človek lahko drugemu dopusti drugačno mnenje, ne da bi ga obsojal, pa čeprav je debata vroča in se zdi, da bodo vsak hip spregovorile pesti.
    Če kljub temu s človekom še vedno lahko brez zamere spiješ pivo… ob katerem se morda razvije nova vroča debata 🙂 .
    Se učimo sobivati. Človek je vendarle človek.


    Potem pa me je zadelo tole s premikanjem golov …
    (nemoč, totalna nemoč in krivica)

    Se spomnim česa podobnega iz svojega življenja. Zdi se, da karkoli narediš, ne moreš zmagati.

    Toda… če gledam te svoje male izkušnje, ko so mi ‘premikali gole’ …
    Še vedno nimaš nobene druge možnosti, kot da si ti ‘odrasel’, če že tisti, ki ti premikajo gole, to niso.
    Tudi če začneš še ti njim ‘premikati gole’ namreč ne moreš zmagati. Samo globlje in globlje se vsi pogrezamo.

    Edina možnost, ki jo imaš, je da se TI začneš obnašati zrelo in odgovorno. In ne užaljeno. In ne maščevalno. In ne zamerljivo. (kakor je to že strahotno težko v taki situaciji)
    To je zares edina možnost, ki jo imamo. Da začnemo mi. In da vztrajamo, ne glede na to, da drugi ‘premika gole’.

    • Darja,

      par tvojih intervencij sem prebral in mi delujejo zelo terapevtske.

      Večino se strinjam. Zadnjič se nekaj nisem, a nisem imel časa pisati.

      Greva kdaj v ostro debato in potem na pivo.

      Darja, koliko imaš otrok?

      • 🙂

        Otrok pa nimam.

        Kdo ve zakaj bom odgovorila še, kar me nisi vprašal, pa pove več kot otroci:

        Tehnična izobrazba in služba. Zaenkrat. Morda bo tako tudi ostalo (ta del pa res ni v mojih rokah)

        Ostalo, ker me zanima. Nekatere stvari so prišle v obzorje, ker se ne morem delati, da jih ni in preprosto ne bi bilo prav, da bi se delala, da jih ni. Nekatere, ker skušam razumeti in nočem pobegniti (no, ja… kakor kdaj 🙂 ).

        Ne verjamem v redukcijo duhovnosti na psihologijo, bistvene stvari se dogajajo globlje, mnogo globlje. Pa zato nikakor ne manj zares. Toda ‘otipljiva’ (duševno – telesna) sfera človeka … eno z drugim je! Kretnice še kako premikamo s svojimi ‘rokami’. Pa premog mečemo v kotel lokomotive. Pa potnike pobiramo na postajah in jim rečemo ‘dober dan’ in še kaj. 🙂 Kar srečamo na poti, pa ni naše. Niti to, da sploh je nekaj takega, kot cilj, kamor gremo. Niti cilj sam. Niti to, da je, niti kakšen je. Če grem v Maribor, Maribor ni v moji oblasti. Lahko si predstavljam, kaj bo tam, toda obzorje mojih predstav je omejeno. In potem ne morem drugega, kot globoko pogoltniti in živeti ta ‘Maribor’, kakršen potem zares je. Tudi premog ni moj. Potniki še celo ne. Celo moje kretnice niso moje 🙂 . Le učim se jih premikati prav. In ko jih premaknem, ko vržem ‘par lopat premoga v peč’ … se lahko zgodijo zanimive stvari.

        Zares in vedno bolj pa verjamem v to, da ko gledaš človeka (kateregakoli) vidiš brata/sestro, nekoga, ki je globoko kot ti, iste krvi. Bi pa seveda koga kdaj… 🙂 kot je med brati in sestrami sicer in to še toliko bolj, ker so si blizu in te bližine ne morejo zanikati tudi če si ‘niso blizu’. In te včasih kak pogled boli. (in si otročje rečem ‘ne razumem, kako …’ Pa seveda razumem, ker poznam mehanizme, ker delujejo tudi v meni – za tiste ‘kretnice’ gre. ) Toda še vedno boli (in mogoče nekatere stvari preprosto morajo boleti in če te ne boli več, si nekje umrl.) Za jokat in za butat z glavo v zid (Oh človek… kaj vse je v nas ) Toda tisti drugi človek ni tvoj. Le brat, sopotnik, Nekomu Drugemu pripada in On razume njegove poti. Tudi njegove ovinke. In zakaj so ti ovinki morda celo potrebni. (Videla sem svoje ovinke, ki so bili …huh… toda bili so potrebni, da sem jaz zdaj lahko jaz)
        Se učim živeti z bolečino tega, kar ni in kar je in iskati kar si lahko kljub vsemu damo, ali pa tudi ne (zelo presenetljivo: toda tudi to zares ni naše 🙂 ). Bolečino bi zlahka (toda navidezno) ublažila, če bi postavila zid, ki iz človeka pred mano naredi le ‘nekaj’, ali vsaj ‘manj kot človeka’. Recimo ‘budalo’. Učim se tega ne storiti in prenesti bolečino. Včasih dvomim v smiselnost tega. Tu pokaže z ostrino tista napetost med psihološkim in tem, kar je globlje, neotipljivo globlje. Psihološko človek tega namreč ne zmore. Vsaj v določeni radikalnosti ne. Tudi je noro. Toda večje globine so v nas. In iz njih rastemo v najlepše, kar je v nas položeno. Pogosto prav preko tiste zdržane bolečine.
        Noro seveda :-). Toda…
        Učim se …

        Vse dobro pavel!

  15. Zanimivo, da prav komentarji pod tem člankom in seveda postavljanje za svojega idola (seveda je tukaj bolj enostransko zastopan JJ), dobro potrdi vse zgoraj zapisano.

    Je pa tudi res, da večina slovenskega naroda ni tako polariziran in zabetoniran na svojih bregovih ob svojih junakih ali nacionalnih jedeh, kot nekateri v zgornjih komentarjih.

    Primerjava z večstoletnim bojem med kislim zeljem in repo, pa zaokroži ves nesmisel takšnih prerekanj. Stališča so že v naprej jasno predefinirana in jih tudi poglobljen, argumentiran dialog ne more ali pa zelo težko spremeni. Po eni strani pa je tako tudi prav.

    Je pa res, da nas tudi takšni “konflikti” delajo kot narod edinstvenega in so samo naši in kot taki del naše identitete – precej bolj kot najstniško prerekanje okoli Bieberja in Beyonce.

  16. Članek mi je soliden, nič posebnega, noben “presežek”, mi je pa par novih informacij ponudil in malo odprl vrata mojemu referenčnemu okviru.

    Tri stvari:

    1. rožančev fuzbal in to, da v Sloveniji igra glavno vlogo zavistno in škodljivo in zamerljivo sektaštvo- ker se skupnosti ne da gojiti. Le zakaj ne? Le kako je bilo pred WW2 in v Argentini?

    2. Primerjava s portugalsko kulturo

    3. bivanje v kleti Fritzla, ki je absolutno krivično in ko ti nekdo vedno ves trdu podre, ukrade ( z visokimi davki) ali prestavlja gol ( igra pokvarjeno).

    V zadnjih tednih sem bil vpet v lokalno odločanje in sem videl, da so bila imena generirana od ene osebe. Da so sestanki samo 1x ali 2x v štirih letih, ko je treba potrjevati, dvigati roke po diktatu. Da stranko nSI vodita že 25 let 2 družini oz. 1 ali dva človeka, ostali pa se umikajo iz te stranke. Da kritike vedno oblepijo z grdimi oznakami ( skoraj nič ni delal, preveč ambiciozen, omejen,..). Da je premalo dela na terenu, premalo akcije, premalo iskanja problemov ljudi, predvsem pa premalo DIALOGA in zaupanja in kar apriorna podpora lokalnemu županu, ki je neki novi LDS, ki “občasno pride na kakšno procesijo” in je zato “potem kar takoj naš”, “pa še njegova mama je bila zelo veren človek”, zato ga bomo apriori podprli proti SDS kandidatu. Nobene razprave, nobenih analiz, nobenih strategij.

    Zelo me moti, da se ves čas govori o JJ ali Jankoviću, ne govori se po o bistvenih problemih v Sloveniji: socialistično prežetostjo vseh ljudi, vseh družin, tudi katoliških, tudi SDS.
    Namesto, da bi se politično in strokovno delalo – je isto kot delo vaškega trenerja nogometa, ki daje v ekipo tiste ljudi – ki so mu simpatični in podredljivi. Ne vedno najboljše, gotovo pa otroke veljakov, ki kaj več primaknejo ali so “prijazni” z njim, mu pumpajo ugled in eg ( napuh) na kupu vaškega gnoja.

    Glavni problem Slovenije je SOCIALIZEM, nezmožnost dialoga, sprejemanje kritike, fair playa, zaplankanost. V ta drek nas je absolutno spravil komunizem, zadnjih 25 let pa “leve” stranke z obilno pomočjo “desnih” strank. Poglejmo koliko je “nacionalnega interesa”, ljubiteljev “socialistične močne države”, ki “zrihtajo službe in pozicije”. In na koncu igrajo vaški fuzbal RDEČI in ČRNI. Fuzbal je RDEČIH je tak kot fuzbal Slovenije: nekvaliteten, agresiven, veliko favlov, na koncu jim sreča pomaga ali prevare. Fuzbal črnih pa je že 25 let isti, napadajo vedno z isto finto. Vedno solira eden napadalec, ki pa ima obupno slabo tehniko in “rad pade”, rad igra žrtev in včasih mu sodnik piska, velikokrat pa ne. A potem je vedno kriv sodnik in nikoli to, da so v reprezentanci črnih podpovprečni napadalec in kapetan v eni osebi in polno luzerjev, ki ne znajo žoge brcniti, ali žoge ustaviti ali žoge podati, kaj šele da bi bili kvaliteten in uigran, kombinatorično igrajoči tim.

    Dialog je problem. Zaupanje je problem. Noben več nikomur ne zaupa. So samo ljudje, ki so slepo poslušni mafiji in večina, ki glumi, da jih nič ne zanima.

    • Po mojem mnenju ti dobro pišeš, rad preberem tvoje komentarje, tudi strinjam se s tvojimi mnenji, kje imamo probleme. Tudi strinjam se, da je ta socializem ali komunizem ali kaj jaz vem kaj pri nas prinesel veliko zla.
      Ampak moti me, ker vse težave imenuješ s skupnim pojmom “SOCIALIZEM”. Jaz raje vidim, če se stvari imenujejo vsaka posebej in potem npr. rečeš, da je neka lastnost tipična za socializem. Kaj vse po tvoji predstavi spada pod “SOCIALIZEM” veš samo ti in nihče drug. Tudi jaz se tukaj kaj potrudim in poskušam kakšen pojem malo razčistit in osvetlit, potem pa prideš ti in vse skupaj enostavno imenuješ “SOCIALIZEM”, pojdi se solit.

      Sploh pa mislim, da tale banda, ki se igra z našo državo v resnici nima nobenih socialističnih nagnjenj, to so navadna mafija, ki skrbi samo za svoje interese.

      • j, vse kar ni 100% liberalno je za pavla enako socialistično, to bi pa že lahko vedel. Socialistična je zanj tako bila Stalinova babica, Hitlerjev pes, Mussolinijeva ljubica, Peterletove orglice in Janševa golf palica, da ne omenjamo avstralske klinike za Urško. 😉

        • Ha ha.

          Zdaj hočeš razvrednotiti moje jasne meje.
          Zame si ti socialist.

          Recimo zazvzemam se, da delavec plača 15% maksimalnega davka na plače ( podjetje ne plača nič) in da so tudi taki davki na trošenje. Vse ostalo kar je višje – je brutalno izkoriščanje delavca, obrtnika, podjetnika.

          Majhen državni aparat: malo sodstva, malo policije in vojske in vlada.

          Šolstvo in zdravstvo sta TOP GOSPODARSKI dejavnosti 20. in 21. stl. ki prinašata ogromno denarja in sta samo zato v državni lasti, ker neseta zlata jajca kot storitvi. Le zakaj bi morala biti v šapah in krempljih nesposobne birokracije in pokvarjene mafije?

        • @ sem pa zelo žalosten, ker Peterleti, Janšeti in vsi funkcionarji SKD, SLS in SDS v resnici nikoli niso imeli želje pokopati socializem, ampak so ga ohranjali.
          Sicer so s komunisti vedno dvigali veliko prahu, a samo za to, da se ni nikoli reševalo glavnih problemov.

          Kot inženir se sam prebijam skozi snovi politične filozofije in klasičnega liberalizma, ekonomije, filozofije, teologije. Medtem ko bi to bilo delo političnih strank in politikov, da bi v 25 letih izobraževali svoje potencialne volilce.
          Tako pa niti 5% volivcev v Sloveniji ne pozna klasičnega liberalizma, ampak poznajo samo 50 odtenkov socializma in še na tisoče odtenkov nategovanja levih volivcev. Ker desnih v Sloveniji tako ni.

          • Trdim, da se najbolje živi v državah, kjer imajo kapitalizem na krščanski osnovi. Pa se sedaj resno sprašujem, ali je ta pri nas sploh možen? In odgovarjam: “Ne. Ker nimamo več krščanske osnove.”

            Iz tega izhaja logična potreba, da ponovno evangeliziramo Slovenijo. A kaj, ko niti škofov nimamo?!

          • Ja, seveda. Ni krščanske osnove. Tudi pri teh naših klasičnih liberalcih (razen Pavla), se mi zdi, da kar malo zviška gledajo na krščansko vero. Potem se pa za brezveze utrujajo v nekakšnih medsebojnih sporčkih, ker nimajo enotnih (moralnih) smernic.
            Sploh se ne zavedajo popolnosti in modrosti pristnega krščanstva, iz katerega bi lahko črpali.

      • Hvala.

        Vse težave? Poglejmo kaj je zame socializem:
        – prelaganje osebne odgovornosti na državo, ki mora za vse poskrbeti
        – država mora voditi gospodarstvo ( zato slišimo danes modre kmečke izreke, češ, da moder kmet ne bo nikoli prodal grunta, torej naj tudi država ne prodaja grunta: JA ZA BOŽJO VOLJO – ZAKAJ PA SI DRŽAVA SPLOH LASTI GOSPODARSTO??? To je socializem.
        – velika birokracija
        – netekmovalnost
        – vrtički, fevdi, rente, mafija, igra ničelne vsote
        -negativna selekcija
        -obupen strah pred življenenjem in histerična zahteva po varnosti

        Dejstvo je, da je Slovenijo ugrabila MAFIJA. A ta mafija – ki je skrita – ima pri birokratih in večini ljudi veliko podporo, ker se skriva za socialističnimi lažmi, ki jih obljublja skozi medije, skozi pasivno sodstvo in skozi politike.

        Kateri pojem si skušal osvetliti in razčistiti – povej, ti bom pomagal brez besede socializem?

        • Meni se zdi škoda, da od Mrkaića naprej razvijate skoraj neko sekto navdušencev liberalizma. To vendar ni prostor verovanja, liberalizem ne bo odrešil ne vas, ne naše domovine. Niti vseh ekonomskih problemov Slovenije ne bo rešil, kaj šele drugih. Socialnih, moralnih in ekoloških gotovo ne.

          Da se razumemo, jaz sem sam imel Mrkaića precej v čislih, ko so ga skoraj vsi črtili, že kot najstnik sem se v davnih časih veselil zmag Thatcherjeve in Reagana. Ampak z leti počasi ugotavljam, da je dobro, da ima vse pravo mero in da se nekje lovi neka srednja pot med skrajnostmi.

          Prav imaš, gospodarstvo v državnih rokah je za Slovenijo prekletstvo, privatno iniciativo in podjetništvo je treba spodbujat. Kapitalizem je skoraj neko naravno stanje, ko gospodarstvo v fair tekmi še najbolje funkcionira. A nič več kot to.

          A tudi socialni in etični korektivi ( med drugim delovna morala, poštenost, skromnost in varčnost, privrženost družinskim vrednotam itd.), ki izvirajo tako iz sindikalističnih levih bojev kot iz tisočletnega učenja Cerkve in krščanstva so bistveni za ravnotežje, da kapitalizem ne podivja v džunglo in socialni darwinizem.

          Evo, do tega sem jaz prišel, da so za družbo bistvena ravnotežja, sposobnost dvoma in presoje vsake stvari z različnih plati, modrost, zmernost in kar se mene tiče srednja pot. Zato sem osebno sovražen do vseh totalitarizmov in ekstremizmov, a tudi skeptičen do pretirane zaverovanosti v levičarske ali desno-liberalistične koncepte. Zdi se mi, da tudi slovenski neo-liberalci nimate dobro razvitega občutka za pravo mero.

          • “Zdi se mi, da tudi slovenski neo-liberalci nimate dobro razvitega občutka za pravo mero.”

            Ker nismo gradualisti, ki spreminjate komunizem in socializem tako, da v 25 letih nista kaj dosti drugačna kot pred 25 leti.

        • Pavel, tale tvoj zadnji stavek je pa čisto socialističen 🙂 Mi boš pomagal… saj je včasih naporno na tem forumu, ampak tako hudo mi pa spet ni 🙂

          (Spodaj dajem malo daljši komentar)

      • Berem: “…banda, ki se igra z našo državo v resnici nima nobenih socialističnih nagnjenj, to so navadna mafija, ki skrbi samo za svoje interese.”

        Pa socializem/komunizem ni nikoli in nikjer bil kaj več kot to. Socializem kot znanost, dialektični materializem … se ga kdo še spomni? Pa toliko ljudi je doktoriralo iz njega! Police knjigarn so se upogibale pod teže Kardeljevih del … kvazi znanost socializma. Da ne delam krivice posameznim komunistom, da bili so med njimi tudi pošteni posameznik. Ker v družbenih znanostih velja, da ima vsako pravilo izjeme.

  17. Zadnjič se mi je zgodil podoben dialog v čakalnici pri oftamologu. Tam je bil en upokojenec, dokaj vitalen. Osvajal je lepo 40 letnico in veliko govoril. Bil je dokaj razgledan in ni se bilo težko strinjati z njim.

    Zvedel sem za neko firmo ( vem ime), ki so jo sindikalisti spravili v stečaj, uničili so jo, ker so lepo zračunali ( klika starejših vplivnih delavcev v proizvodnji in nadstavbi), da se jim splača iti z odpravninami na zavod, počakati 2 leti in vleči ekstra visoke penzije zaradi dobrih plač preden je ta industrija v Evropi šla v potop.

    Potem je razlagal o otrocih, ki so šli v tujino, razpravljali smo o problemih Slovenije, o problemih emigracije, o Avstraliji ( o čemer imam veliko informacij). Skoraj vse sem se z njim strinjal. Na koncu ne vem kako je prišla beseda na JJ. Nisem njegov fan in tudi nimam ga v želodcu, kar mi janšisti očitajo. Bil sem previden. Toda tip ga je glede napada na sodišče začel šimfati. Nisem mu šel v opozicijo, ker potem bi šla na nož. Enostavno je rekel, da visok politik ne bi smel kritizirati, da so naša sodišča ukrajinska. Ne vem zakaj ne- če pa so verjetno še slabša, po vseh parametrih.

    Kar me zelo boli v Sloveniji je, da imam lahko čisto dober odnos s človekom, človek se lahko profesionalno zelo dobro obnese, ali imamo familiarno veliko druženj skupaj – ko pa je govor o politiki – pa ne morem verjeti: ali so zagrizeni socialisti in nacional-interesneži ali pa kaki protijanšisti ali janšisti. V trenutku se logični pogovor podre, začne se navijati in nespoštovati na celi črti. Nastane prepad. Trajni prepad in konec odnosa. Polno notranje ogroženosti, zamer in sovražnih pogledov izza okopov.

    • Kar zdi se mi kje sta obstala: visoki politik ne sme šimfati sodišče. Ja, ne vidiš ti tega. Poslanec recimo ne more in ne sme protestirati. Zakaj? Zoper koga prostestira? Zoper sebe, vendar! Ko so poslanci nosili majice “Svoboda Janši” v parlamentu so presegli vse meje. Oziroma, ko kritika sodišča začne leteti iz visokih položajev, je država zelo nizko. Prenizko.
      In to se nam je zgodilo. Zastonj mi debatiramo o krizi, o politiki, o programih, vse to je zaman v nefunkcionalni državi. In to je Slovenija danes.
      Pa ne zato ker JJ kritizira sodišče, ampak ker so sodnice brez pameti, le z vrhunsko aroganco, napisale takšno sodbo. In sedaj ni samo ta sodba problem, ampak cela država je problem.
      Razgalil se je komunizem, odprl je svoje brezno in žre kot zverina. Danes kot še nikoli doslej.
      Zaman se je ukvarjati z Bratuškovo. Ona je le izkoristila priložnost brezvladja v državi.

      • Vidim to še kako dobro, vendar razločujem.

        V neki razviti demokraciji, kjer je večina gospodarstva v privatnih rokah in je HUDA konkurenca med interesnimi skupinami je absolutno zelo narobe, da se nek poslanec ali visok politik obregne v sodno vejo oblasti.

        V socialistični Sloveniji, kjer se sodstvo vrednostno in profesionalno ni reformiralo in nikoli ni bilo učinkovito, pa je čisto normalno in potrebno, in zelo potrebno, če nek visok politik to sporoča. In to ves čas, ne šele takrat ko ga ujamejo v mrežo.
        Pa tudi sicer mi JJ ne deluje ravno nedolžen, res pa je, da mu niso nič dokazali.

        Torej celo podpiram, da NSI politiki govorijo o politični sprijenosti slovenskega socialističnega sodstva, ker Novakov ni bila skorumpirana. Če pa bo o tem začela govoriti po tem, ko jo bodo ujeli v past kot Janšo – pa bo prepozno.

        Vsa desnica je v pasti JJ, ki si rešuje z “desnico” dobesedno eksistenco.

        • Ti to lahko razločuejš tako, če se postaviš nad državo, nad sistemom. To pa nisi. Si tako kot jaz, državljan. Zato ne moreš ti izbirat v kakšnem sistemu se lahko, v kakšnem pa ne, ker si ti v obeh.
          Problem je torej, da je država na kolenih. Problem ni eksistenca tega ali onega. Ne more si JJ podrediti državo za svojo eksistenco. To je neumnost. Niti desnice ne.
          Sodnice namesto Boga (kot ateistke) ščitijo državo. In so jo v svoji aroganci blokirali. In s tem rušijo državo, kot zadnji jezdeci apokalipse.

        • In, ja, če sem ekspliciten: sodstvo lahko kritizira sodni pisar (ki jih nimamo več) in ne kralj in poslanec.
          Ta dva morata ukrepati, ne kritizirati.

  18. Še tale misel spada k tej temi:

    Jože Dežman je nekoč na njegovih predavanjih ( ki se jih rad udeležim, ker je ironičen, presega, ni tipičen janšist, ki zapira svoj dialog v slepo ulico) rekel, da je zelo pomembno s kom se poročiš. Da prej ali slej pridejo na površje problemi prednikov, vrednote prednikov. Neka psihoterapevtka je nekoč predavala, da so zakonski konflikti velikokrat globlji in da se bijemo z orožji in problemi prednikov ( se rešujemo iz ujetosti v te determinizme). Torej zakon domobranca in komunistke ali obratno – je obsojen na hitri pogreb.

    Jaz sem se poročil s hčerko domobranca, ki se je začuda kot 17-letnik rešil Teherjev, kjer so ga izstradali na 40 kg in spustili na smrt bolnega domov ( tifus), v bližini vasi pa so ga tako kot je bilo v navadi čakali obveščeni terenci, da ga ubijejo na kaki gozdni jasi. Res ga je en terenc zverinsko pretepal a, ga je neka ženska čudežno ustavila in rešila. Koliko je teh zgodb s čudeži, ki jih berem v NSZ, kar je znak, da Bog deluje.

    Moj oče je bil v firmi ena mala komunistična riba in jaz kot najstarejši otrok sem bil vedno njegova ostra opozicija. Pri 20ih sem šel v katolištvo, takrat sem slišal , da je bil oče moje mame prav tako domobranec in umorjen leta 1945.

    Zadnjič pa sem v Rovath na slovesnosti srečal mlajšo znanko, ki mi je zaupala da je z 2 malima otrokoma ostala sama. Njena mama je v zadnjih 10 letih plezala v sam vrh SDS. V zadnjem srečanju pred enim letom pa mi je ta mlada dama pravila, kako moževi starši ne pokažejo nobenega sočutja do povojnih pobojev, da je žalostna ko vidi, kako nesočutni, hladni, ledeni, ( po mojem psihopatski) so ti ljudje). Takrat sem videl bolečino, da imata ta dva zakonca čisto nasprotne temeljne vrednote – da so na začetku te “vrednote” le pri starših in pri starih starših, ko pa se odnos poglablja med zakoncema in pridejo hujši prepiri o vrednotah, pa prej ali slej vidiš, da je isti kot starši tudi mož ali žena. Prav imajo terpaevti, tudi Gostečnik, ki pravi, da se poročiš ne s partnerjem, temveč se celo njegovo žlahto.

    Vrednote: eden ima katoliške, drug pa komunistične. In zadaj je cela žlahta in ogromno priveligijev , ogromno strahu pred izgubo vsega, kar so pokradli in si prigrabili.

  19. Še rešitev bom poskušal podati na ta članek,

    zakaj je vedno tako, da dialog prej ali slej pade in se utopi v sovražnosti.

    Resnični desničar, resnični katolik ve, da je sedaj zunanji mir in da če mu vse tu v Sloveniji pokradejo in da se nič ne da narediti, bo vzel kovčke, šel v tujino in bo ustvarjal in zgradil nov dom, boljšo eksistenco. Odgovor je ustvarjanje, podjetnost.

    “Levičarji”, socialisti vseh barv, pa vedo, da tisto kar imajo, je bilo ODVZETO, UKRADENO, PRIGRABLJENO, podkupljeno. Skratka “IGRA NIČELNE VSOTE”. Globoko v sebi vedo, da ne znajo ustvarjati in delati. Zato je vsak pogovor, ki se dotakne politike, gospodarstva, dejansko zanj smrtno nevaren. Tudi odzivi so tako žolčni, ker se bojijo, da jim nekdo odvzame premoženje, službico ali rento pridobljeno z “zrihtanjem”, “politiko”, “krvno povezavo”.

    Nikoli nisem bil navijač, ki bi hodil na tekme in navijal za kak klub, čeprav sta mi simpatična Bayern, pa Barcelona od držav pa Nizozemska, Brazilija, Argentina in Nemčija in včasih tudi Italija in Španija. Zdi se mi trapasto o tem kregati. Tudi če nekdo za kaj drugega navija, me to nič osebno ne ogroža.

    Problem je torej, da že besede SMRTNO OGROŽAJO nekaj zelo krivičnega ( krhko, nima temeljev, nima dobre vesti, ampak zelo slabo = kriminalno ves)

  20. Pavel pripoveduje zanimivo in poučno življenjsko zgodbo.

    Tudi njegova misel o žlahti je zanimiva.

    Vendar, kakšna razdeljenost v družbi bi bila šele takrat, ko bi bile družine posamične družine ideološko monolitne.

    Tako pa je pred vse postavljena najpomembnejša zapoved; Ljubite se med seboj kot sem vas jaz ljubil!

    To pa pomeni, da je potrebno biti zelo strpen, potrpežljiv, psihološko vzgojen in vzgleden, da se začne pozitivno premikati tudi pri žlahti in pri drugih.

  21. (Komentar Pavlu)

    Zgoraj sem nekaj razpredal o zdravi konkurenčnosti kot neki tekmovalnosti, ki je nekaj dobrega, ker nam daje motivacijo. Pa o njegovi sprevrženi različici “razcepljenosti”, ki prinaša veliko hudega. Luka L. omenja še nujno prisotnost nekih nenapisanih pravil, ki jasno povejo, kaj se sme in kaj ne.

  22. Sem bolj praktik, tudi ekonomijo razumem bolj iz prakse. Tudi meni se teli liberalci zdijo malo preveč idealistični. Nekaj malega jih spremljam, tudi sam sem tukajle že zastavil kakšno vprašanje, ampak ene par tem, ki se marsikomu zdijo zelo sporne, oni odpravijo kar na hitro in površno.

    J.P. Damjan se včasih malo ukvarja s temi “spornimi” vprašanji. Ne poznam ga sicer preveč dobro, ampak rekel bi, da ni nek socialist. Lenart J. Kučič je tudi precej kritičen do nekaterih lastnosti kapitalizma, njegove analize so mi zelo dobre, sploh ker se tičejo tehnologije, kar je moje področje. Je pa malo socialist, ker včasih zagovarja univerzalni osebni dohodek (meni se to ne zdi v redu zadeva). Kakšnih levičarskih neumnosti o strašenju pred zahodom pa ne berem.

    Jaz bi enkrat rad od klasičnih liberalcev videl nekakšno enačbo, kako si oni predstavljajo kapitalizem in prosti trg. Recimo nekaj takega:

    D·kapital = K1·x + K2·y + …

    Kaj je na desni strani enačbe, ni važno. Naj kar trg pogrunta, kako bo dosegel rezultat na levi. Vse OK.
    Ampak, kaj je na levi. Kolikor razumem ekonomijo, je D nek faktor, s katerim pomnožimo razpoložljivi kapital, da ustvarimo čim več dobička. Torej, vsi se trudimo, da bo ta faktor D čim večji. In kolikor razumem klasične liberalce in kapitalizem, pravijo, da je to to. Jaz pa pravim, da lahko napišem nekaj variant enačbe, kjer bo rezultat enačbe na levi strani velik, na desni pa bodo stvari, ki nam nikakor niso všeč. In da trg včasih ni sposoben reagirati dovolj hitro, da bi nepravilnosti odpravil. In da se svet spreminja. Tudi konkurenca, ki je bila prej gonilo razvoja v zahodnem svetu, lahko v (neo-)kapitalizmu dobi precej sprevrženo obliko.

    Pa ne me zdaj imeti za socialista. Sem samo za to, da gornjo enačbo malo dopolnimo. Kot pravi Mr 4,4: “On pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«” Ali pa, kot pravi Luka L.: “Ravno ustroj teh nenapisanih, a brezprizivnih soglasij določa kakovost naše kulture.”

    • JAz bi rekel da ni neke enačbe. Dobička ni v nobeni enačbi. Naj se ekonomisti še tako trudijo, oni znajo samo po marxovo odšteti stroške od prihodkov in rečejo temu dobiček. Ampak ta enačba je prazna.
      Zato liberalci nimamo nobene enačbe. Prosti trg ali božja volja, bi se reklo.
      Drugo je ko kapital postane “moč” in se ga uporablja tako kot pesti, ali kakšno močnejše orožje. Tu posega država. In ne s socialzmom (lažnim) ampak z zakonodajo, recimo antitrustovsko zakonodajo, proti monopolom, ipd. vsemu kar ruši svobodni trg na nedovoljen način. EU je uvedla recimo “nedovoljeno državno pomoč”, kjer mi padamo ko hruške. Zdaj nas želijo prisiliti v stečaj Elana, na primer.
      Seveda, če se nek liberalec napihuje in želi uvajati neko večjo svobodo trga od svobode trga, je to tako kot homiči, ki hočejo poroke, pa si izmišljajo človekove pravice. Tako si tudi “liberalci” lahko izmišljajo “svobode” trga. To je drugo, to ni kriv liberalizem. Vsaj ne klasični liberalizem.
      Zelo me zanima stališče Cerkve do klasičnega liberalizma.

    • Kje je zdaj liberalec Pavel? Mu napišem eno kritiko kapitalizma, pa kar izgine. Pa dve uri sem porabil, pa še forum mi je nagajal ?)

  23. Kakšna traparija, stavka “J-a-z s-e-m t-u-d-i i-n-ž-e-n-i-r, z-a e-k-o-n-o-m-s-k-o t-e-o-r-i-j-o n-i-m-a-m k-a-k-š-n-e-g-a p-o-s-e-b-n-e-g-a z-a-n-i-m-a-n-j-a.” mi forum sploh noče objaviti, če ga napišem brez vezajev.

  24. Zdise, da bom zadnji med komentatorji, zato naj povem, da sem si danes vzel čas in najprej prebral članek in nato v miru vse komentarje. Preprosto užival sem. Saj članek je kar v redu, ampak komentarji pa še bolj, so super in zelo zanimivi, na visokem intelektualnem nivoju. Kljub trenutnemu, na videz brezishodnemu položaju, se nam ob takem nivoju ni treba bati prihodnosti. Menim, da sem najstarejši med vami, zato lahko rečem, da se bo Slovenija z božjo pomočjo in s takim potencialom, kot ga je razbrati na tem portalu, že nekako prej ali slej izmazala.

Comments are closed.