O plemenitem poslanstvu Grege Repovža

34
797
Foto: slomedia.it.
Foto: slomedia.it.

V bistvu se mi Grega Repovž malček smili. Kadarkoli vidim njegov kisel pogled, ki zre nekam mimo mene iz komentatorskih strani Mladine, si ne morem kaj, da ne bi pomislil na film Kraljev govor. Saj veste: naslednik pomembne dinastije ni najbolje kos vlogi, ki mu je bila položena v zibko. Zgodba o notranji tesnobi, ki preveva vsako aristokracijo – »ali bom zmogel opraviti težko nalogo, ki sem jo prejel od prednikov?«

Za razliko od jecljajočega kralja je Grega Repovž – naslednik nekoliko manj slavne, a politično morda vplivnejše dinastije – najbrž prepričan, da je tam, kjer je, izključno po zaslugi svojih sposobnosti. To prepričanje daje njegovemu pisanju zagrizeno premočrtnost, ki pa je tako okorna in predvidljiva, da me vedno spravi v dobro voljo.

Repovžev zadnji uvodnik za Mladino ima naslov: »Čistka«. Če je kdo za trenutek pomislil, da gre za poziv novemu mandatarju, naj se znebi starih kadrov v paradržavnih strukturah, ki so globoko soodgovorni za sedanjo krizo, naj bo pomirjen. Kaj takega bi bilo – nearistokratsko. Ne, visokorodni urednik se huduje nad, reci in piši – Dejanom Židanom. Kakšno vezo ima nesrečni stečajni upravitelj slovenske socialdemokracije s čistko? Nobene, seveda. A ker je šibka figura, ki le še čaka na odvoz na smetišče odsluženih »novih obrazov« slovenske levice, se spodobi, da pred odhodom dobi še kako po glavi – tako, za slovo.

Povod za Repovžev napad je Židanova odločitev, da se odpove ustanovitvi »sveta modrecev SD«, kamor je hotel strpati strice in druge bližnje sorodnike iz ozadja in tako pomiriti nostalgike, zaskrbljene nad strankinim »obratom k sredini«. No, od »obrata k sredini« nazadnje ni bilo nič, zato je tudi »svet modrecev« nekako izgubil svojo poanto – kdo rabi prišepetovalce, če pa znajo učenci scenarij na pamet!

Toda Repovž ni odpustil te simbolne izdaje. Nesrečnika je obtožil nič manj kot »norega početja, značilnega za vzhod Evrope, kjer vse ‘bivše’ in ‘nekdanje’ ves čas preganjajo in izganjajo, nadomeščajo pa z novimi (…). Ni to slovenska navada, je pa vzhodnoevropska. In to ne velja le za politiko, enako je v podjetjih in institucijah.«

Jasno je: ukinitev sveta modrecev (ali neustanovitev – kdo bi vedel? in navsezadnje – koga sploh briga?) je zgolj povod. Repovž očitno ne more preboleti Židanovega razkrinkanja obstoja »stricev iz ozadja« izpred leti. Zdaj je prišel čas obračuna.

Židan predstavlja tisti del levega establišmenta – imenujmo jih pahorjevci –, ki se je pred časom skušal izviti iz primeža oblastno-ekonomskih skupin, ki črpajo svoj vpliv iz privilegijev, simbolnega kapitala in realne moči, pridobljenih v zadnjem, »reformnem« in »patriotskem« desetletju nedemokratičnega režima. Nekdanji predsednik Türk je zvesto služil tem centrom moči; Pahor precej manj. Zato so vsi, ki jih je mogoče pripisati Pahorjevemu projektu, trn v peti tistim, ki branijo interese teh centrov moči.

Repovž to že leta počenja tako razvidno, da si zasluži občudovanje. Naloga namreč ni več tako lahka kot nekoč. V zadnjih letih se je na levici pojavilo globoko sumničenje do celotne politične elite, ki bi, če bi se preveč razmahnilo, utegnilo ogroziti tudi omenjene centre moči. Od tod mrzlično iskanje »novih obrazov«, saj je »nujno vse spremeniti, če hočemo, da vse ostane, kot je«, kot je zapisal sicilski pisec Tomasi da Lampedusa v znamenitem romanu Gepard.

Toda predvsem med mladimi je čutiti rastoče nezadovoljstvo, ki pogosto ne najde poti iz goste antipolitične megle, ki jo širijo mnenjski voditelji. Zato prihaja na dan v obliki generacijskih diskurzov, retorike splošne korupcije, v zadnjem času pa tudi jugonostalgije in koketiranja z radikalno levico.

Vsegliharstvo je, kot kaže, problem tudi na levici.

Grega Repovž se proti njemu bojuje, kakor ve in zna. Nezadovoljne ovčice, ki bežijo iz zapletenega sistema ograd, ki uokvirja slovenski levi mainstream, skuša zvabiti nazaj, tako da opozarja, da »tisti tam zgoraj« le niso vsi slabi, da obstaja »napredni del političnega razreda« in da je treba skupaj z njim strniti vrste proti »neoliberalizmu«, »klerofašizmu«, Janezu Janši in drugim grdobijam, ki ogrožajo našo bodočnost. V skladu s to doktrino ljudske fronte je Mladino spremenil, kot je pred časom opozoril Mr. Conformista, v skrajno konservativen medij, ki »napredno javnost« neprestano poučuje, kako je treba pravilno misliti in česa se ne sme kritizirati.

V nečem ima Repovž prav: ne, neprestano nadomeščanje starih kadrov z novimi res »ni slovenska navada«. V Sloveniji se malodane na vseh področjih obračajo eni in isti ljudje. Vsepovsod klientele, veze in usluge, mali aristokratski dvori, nepotizem. Da Repovž tega ne vidi, me ne pretirano čudi. Vidijo pa to najbolj propulzivni člani naše družbe, ki prinašajo inovativne ideje v svoja okolja. Kamorkoli se obrnejo, od občinskega kulturnega doma do državne birokracije, vselej isti obrazi, ki so že ničkolikokrat dokazali svojo toksičnost. Bolj, ko se bojijo, da jim bo kriza posekala privilegije, bolj se skrivajo za predpise in regulacije, da bi slučajno ne stopili na kakšno politično mino, kar je pravzaprav edini način, da izgubijo svoje sinekure. In ko se kdaj pa kdaj taka mina aktivira, izpod tanke plasti navidezne normalnosti brizgne curek gnoja, ki razkrije vso nakopičeno svinjarijo. Kot v aferi Balažic. Zato je nujno, da se tedaj lahko računa na ljudi, kot je Repovž, da stvari znova postavijo v »pravo perspektivo« …

Dejstvo, da je jedro t. i. elite podedovano iz nekih drugih časov, je le del problema. Morda ne ključen, a pomemben. Prvič zato, ker je to dejstvo soodgovorno za slabšo kvaliteto naše demokracije. Če ne drugega zato, ker je navada železna srajca; in navade v prejšnjem sistemu so bile take, kot je pričakovati za policijske režime, kar je slovenski socializem, kljub svoji »liberalnosti«, ostal do samega konca. In drugič, kar se mi zdi še huje, ker je vztrajanje pri kontinuiteti s prejšnjim sistemom – na osebni in simbolni ravni – usodno skrhalo zaupanje dela državljanov v institucije. In posledice lahko danes vidimo na vsakem koraku v obliki kolapsa minimalnega političnega konsenza, nujnega za ohranjanje delujoče demokracije.

Repovž bi to izvajanje seveda mirne duše zavrnil kot desničarsko propagando. Seveda mu pri tem znatno pomagata grobost, površnost in intelektualna nepoštenost dobršnega dela »desnega« diskurza o kontinuiteti. Zato revija, ki jo ureja, nikoli ne pozabi izpostaviti najbolj bizarnih retoričnih ekscesov našega »antikomunizma« (roko na srce: ta njena naloga je v zadnjih letih postala tako enostavna, da urednike in novinarje spravlja že v zadrego); in zato tako vneto vztraja pri neprestanem obnavljanjem »ideološkega spopada« (beri: kulturnega boja). To je namreč edini način, kako zakriti skrajno problematičnost pozicij, ki jih brezobzirno brani.

Repovž se resnici približa še na eni točki. Redukcija politike na boj med klientelami je, res, značilnost Vzhodne Evrope. In sploh perifernih držav. To pa se dogaja prav zato, ker te države niso vzpostavile učinkovitega mehanizma izmenjave elit. Ravno zato, ker v premnogih družbenih podsistemih vlada kadrovska inertnost, postane skrajna politizacija edini način, kako stvari premakniti iz mrtve točke. Politični boj se sprevrže v borbo za pozicije v javnem sektorju in paradržavnih strukturah, saj se zdi, da po normalni poti, prek kriterijev meritokratske selekcije, ni mogoče spremeniti ničesar. Javni sektor postane sistem dodeljevanja rent in sinekur političnim privržencem, ki v zameno skrbijo za širjenje »ideološke« (beri: kulturnobojne) megle, ki zakriva, za kaj v resnici gre. To stanje je gojišče vse bolj nezmernih idej o raznih »neoliberalnih revolucijah« – ki pa ne morejo priti do besede drugače kot z jezikom kulturnega boja, kar je voda na mlin taistim predatorskim elitam. Začarani krog.

Slovenija je majhna, pronicljivo ugotavlja Repovž. Ne moremo si privoščiti, da bi zapravili »ljudi s talenti in izkušnjami«. Strinjam se. Ampak, ali urednik Mladine res verjame, da je problem, če se pripadnike starih elit, ki krojijo našo usodo vsaj od osemdesetih dalje, enkrat vendarle odslovi? Moramo neprestano paziti, da ne bi kršili njihove posvečene pravice, da še kar naprej delijo »nasvete« v javnem prostoru in na skrivnih sestankih?

Je bodočnost Slovenije res odvisna od uspešnosti reprodukcije uveljavljenih elit? Repovž očitno meni, da je. Enako meni, mimogrede, tudi Janez Janša. Morda je zato nesporni protagonist čisto vsake številke Mladine.

Mislim pa, da se večina mladih Slovencev, ki se – morda iz pomanjkanja resne in koherentne alternative, morda iz inercije in morda iz preprostega, naivnega preslikavanja zahodnih modelov na slovenske razmere – identificirajo z levosredinsko opcijo, s tem nikakor ne strinja. Prav fajn je, da ima samooklicana slovenska elita tako nerodnega medijskega zagovornika, da kdaj pa kdaj skrajno prozorno razkrije njene karte. Tem mladim bi svetoval, naj pozorno berejo, kaj jim dejansko govori visokorodni urednik. Morda jim bodo njegova modrovanja pomagala, da se zdramijo in emancipirajo od vplivnih mnenjskih voditeljev, ki njihovo kulturno ali nazorsko senzibilnost uporabljajo kot kanonfuter lastnih interesov. Kot se je zgodilo pri vstajah.

Seveda Repovž ne zagovarja ohranjanja privilegijev. On le vztraja, da moramo Židanovim stricem dovoliti, da še naprej nesebično delijo svoje izkušnje za obči blagor: »Mar v tej državi res kdo misli, da so se metode vladanja in upravljanja države, institucij in družb v zadnjih desetih, 20, 40 letih tako temeljito spremenile, da njihovo znanje ni nič vredno? Pač, niso se.«

Morda pa je prišel čas, da se.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


34 KOMENTARJI

  1. S člankom se delno strinjam, delno ne. Nestrinjanja bi bila:

    Način, kako Lisjak odpiše Židana se mi zdi res pretiran. Nisem mnenja, da je Židan res odpisan. Nenazadnje se je v glavnem sam, brez kakšnega posebnega medijskega suporta, na ne najbolj uglednem in konjukturnem( žal) kmetijskem resorju naredil za enega najbolj priljubljenih politikov v državi. Mislim, da je od vseh aktualnih voditeljev levih strank še vedno najbolj prepričljiva figura s potencialom, ne glede na zadnji neuspeh SD na volitvah.

    Ni mi všeč ta generacijsko aktivistično sporočilo članka v smislu, čas je za novo generacijo v politiki, ki naj izbriše tiste iz osemdesetih. Mimogrede, Kučan in njegovi so generacija politikov iz šesdesetih, ne osemdesetih. 😉

    Ne vem, Italija ima odličnega predsednika pri 90.letih. On je politik iz časa druge svetovne vojne. Andreotti je bil politik za vlade od približno 1950 do 1995. itd. Problem ni v starosti nekoga, problem so tisti, ki s seboj nosijo ideološko in interesno nerazmejitev med totalitarizmom in demokracijo! Ki je v Sloveniji evidentno mnogo bolj izrazita kot v katerikoli drugi članici EU.

    Upam, da v prihodnjem članku Lisjaka ne bomo brali podpore funkcionarki Jarčevi za ustanovitev ministrstva za mlade. Mene take generacijsko “argumentirane” zadeve enako malo prepričajo kot recimo politika Karla Erjavca ali pa razne feministične, od borbenih floskul AFŽja do ženskih kvot.

    Vsebina je važna, ne kvaziargument v smislu, zdaj je čas za nas. 😉

    • Poanta ni hotela biti generacijska – sicer moram priznati, da pozorno berete, a (tokrat) napačno sklepate 🙂
      Se strinjam z vsem, kar ste izpostavili v komentarju (razen z oceno Andreottija & Napolitana – do obeh imam negativno mnenje).

      • Če še enkrat premislim, sem bil preveč zajedljiv ( k čemur pri analiziranju nekoliko nagibam – morda so v ozadju anankastične, pedantne osebnostne poteze :)). Ker,realno gledano, kot ponavadi, zanimivo razmišljate in dobro pišete.

      • Mešane občutke ima glede Andreottija, da ne bi bilo razumljeno, kot da mi je idol. Enigmatska ostaja v precejšnji meri njegova vloga in morebitna vpletenost v blago rečeno nečednosti.

  2. V povezavi na Mladino berem: “Štiri tedne pred volitvami so socialdemokrati objavili novico, da je njihov predsednik Dejan Židan ustanovil nekakšen svet, v katerega je povabil staroste svoje stranke. V njem naj bi sedeli Borut Pahor, Ciril Ribičič, Milan Kučan, Miran Potrč in Janez Kocijančič.”

    Se strinjam, da je po tem povabilu gospod Dejan odpisan … naredil je strašno napako v kriptokraciji, to je družbenem stanju, v katerem vlada skrita elita, razkril to skrito elito!? 😕

    Sicer pa v Sloveniji na področju politike ni nič novega, je 50 odtenkov redeče barve po klasičnem liberalcu Brščiču. Vsaj mislim, da sem to duhovitost prebral pri njemu.

    • Poleg tega je Židan s tem svojim svetom MODRECEV, odgnal veliko volivcev, kar mu stranka verjetno ne bo odpustila.
      No, Slovenija ne bo nič izgubila, če Židan izgine iz njenega obzorja.

  3. Resnica oz. smiselna pot je vedno nekje vmes. Mislim, da je Repovževa poanta preveč radikalna ter neselektivna, ima pa po drugi strani tudi povsem prav. Tudi spremembe, zamenjave oz. “čistke” niso vedno smiselne in pametne, še posebej če temeljijo na napačnih izhodiščih, torej nekih interesih, ki ne zasledujejo dobrobiti skupnosti, bodisi da gre za gospodarsko družbo ali državo, ampak interese posameznikov. In tega je pri nas preveč, kar nam zagotovo ne koristi.

    Tako recimo nek svet modrecev v osnovi res ni nujno slaba ideja, ampak ko v takem svetu modrecev naprimer sedi borut pahor, ki je bil popolnoma nesposoben predsednik vlade in ki kaj več od neke prazne retorike in 10 urnega neprekinjenega drsanja v svojem življenju še ni spravil skupaj (skratka dosežki, ki morda koristijo njemu, širši skupnosti pa nič), milan kučan, ki je pač preveč obremenjen z našo totalitarno preteklostjo, janez kocijančič, ki pooseblja politično kadrovanje itd., potem vse skupaj izpade malo preveč klavrno.

    • Svet modrecev pomeni, da ne zaupamo volivcem v njihovo trezno izbiro in bi kar administrativno naša leva elita izbrala svoje.

      In ne čudi, da so v svetu sporni ljudje, kot je Kučan itd…

  4. Svet modrecev… kakšna bedarija. In to v Sloveniji, kjer ni osnovne pameti več.
    Tako se nadaljuje razpad levice in to me veseli, moram reči. SD ne premore več nadomestiti ne Pahorja, ne Lukšiča. Upam, da je to začetek nekega konca.
    Zda je Cerzar Miro v fokusu. Slišim, da menda je neka kapica in še kaj v koalicijski pogodbi. Pa ne da bodo NSi zvabili v past izdajstva načel? Če bodo, potem NSi načel očitno ni imela in je le še ena krščansko-socialistična stranka v celofanu. Kje so Magajnovi? Upam da ne v NSi.

    Luka, kaj imaš ti proti Andreottiju in Napolitanu? IF ima čisto prav. Generacijske čistke so zgolj razkazovanje napuha nekih “mlajših”, ki mislijo da so pametnejši. Seveda to ne velja za dementno Slovenijo, kjer je neumnost čislana kot modrost.

  5. Je bodočnost Slovenije res odvisna od uspešnosti reprodukcije uveljavljenih elit? … meni, mimogrede, tudi Janez Janša.
    ========================
    Lika, kaj naj bi to pomenilo?

  6. Lisjak,čestitam,odličen prispevek!Sijajna značajska,
    strukturna in kontekstualna predstavitev Repovža kot
    dežurnega agitpropovca.In duhovito besedilo!

  7. O mladini in G Repovžu , ni vredno zgubljati besed. Aparatćik, se je vsedel in sedi, kvaliteta je padla na nivo Komunista, kar pa zadošča slovenskemu levemu intelektualcu. Pred revščino nas reši lahko samo kapitalizem in primerna socialna država, ki izključuje vsak izem.

  8. Meni se zdi verjetneje, da se Židan ni sam odločil za preklic Sveta modrecev, temveč so ga po volilnem porazu SD zapustili sami modreci (kar je z njihovega vidika nedvomno modra poteza).
    Sicer pa po mojem ni glavni problem v sami ideji sveta modrecev. Zamisel je gotovo groteskna, politično škodljiva pa najbrž ni. Težava je prej v tem, da politiki starejših generacij ne privzamejo sebi primerne vloge, tj. natanko vloge svetovalcev, ki se v času politične krize oglasijo v javnosti in s svojim nasvetom pomagajo prebrosti težke čase, ne da bi se pri tem poskušali zapletati v nove politične (in zlasti strankarske) konflikte. Zdi se mi, da je od starejših slovenskih politikov v tej vlogi deloval samo France Bučar.

    • Pa kaj še. Svet modrecev – dober dan, plemensko-mitološka družba. Kako značilno za skupnost, ki sovraži odraslost. Gospodje naj bodo raje spodobni, opustijo svoje večne politične fantazme in se lepo upokojijo. Če se jim že ne ljubi ukvarjati z vnuki ali pravnuki, ker niso uspeli v letih razviti nekaj sočutja, potrebnega pri vzgoji, na kar kaže tudi zgoraj opisani zgolj ubogljivi primerek, naj se začnejo ukvarjati z vrtom ali ribolovom. To jih bo morda vsaj enkrat približalo okusu življenja in miru, kar glede na definitivno bližajoči se konec zanje niti ne bi bilo slabo.

      • Bravo Tina! Meni se kar upira že sam ta naziv. Ampak Darji Zgonc in Petri Kerčmar in podobnim kar sline tečejo ob izgovorjavi. Nagnusno!
        Vsa ta gospoda ni vredna, da bi jim vnuke pustil v družbi niti za eno dopoldne.
        Hvalabogu, zdi se bodo doživeli zorenje sadov svojega dela, svojih darov, ki so jih prejeli in kaj so z njimi naredili.

  9. Sicer pa glede Mladine: glavni problem je v tem, da je z Repovžem pričela sledit viziji “konstruktivnosti” in dejavne podpore. Včasih najbolj zafrkljivi slovenski medij danes razglaša, koga ne smemo ali koga se ne spodobi kritizirat. Mladina je včasih rušila, danes pa postavlja meje kritike. To je prvo znamenje, da se je začela starat.

    • Tega ne razumem. Sicer morda pa mi takrat nismo dojeli zakaj gre. Zdelo se nam je fino kar je Mladina pisala, pa nismo vedeli, da je to v resnici še večji komunizem od tistega, ki smo ga imeli.

  10. Zelo dober uvid in zelo dobra analiza.

    S tem, ko je Židan razkril svet “modrecev” oz. svet starih rdečkarjev – hkrati pa je stranka strmoglavila, od tega trenutka je jasno, da SD tako kot NSI ni stranka naricisističnega Firerja, kot so vse ostale slovenske stranke.

    Repovž je tipičen primer rdeče aristokratske ( skrajno vulgarne) fevdalizacije in sinekure. V bistvu naredi “levici” veliko škode, ker je tako nesposoben in ker je po antimertikratskih načinih prišel v vrh slovenskih medijev, ki s tem samo kažejo kako so gnili.

    Dober uvid, dobra analiza in odlično napisan članek, Luka Lisjak.

    Čakam še podobno kritiko SDS in JJ – ki jo očitno nihče na desnici in “desnici ” ni sposoben. Morda bi prosili Vehovarja?

  11. Old boysi in rdeča mafija krvavo rabijo za preživetje SDS in JJ. Morajo jih vsako minuto blatiti, napadati, generirati afere.

    Prav tako pa JJ in SDS za svoje preživetje ( nič ni večno, tudi LDS in SDS ne, pa čeprav imata največja strankarska aparata oz. je ena imela) krvavo rabita udbomafijo.

    To vedo tudi birokrati in interesne skupine, saj jim prav ta lutkovni epski boj na TV in ostalih medijih ( čim bolj krvav je, tem boljše je za njih) najbolje GARANTIRA status quo.

    Ali veste kako Tea Party imanuje socialiste: statisti – oz. tisti, ki nič ne premaknejo, ki ne naredijo rezultata, nič ne ustvarijo. Poglejmo 25 letne rezultate slovenske politike. Samo v njihovih žepih se še kaj pozna.

    • Bilo bi čisto dovolj, če bi ti s tem komentarjem natipkal svoj zadnji umot.vor. Tvoj odnos do enormnega števila slovenske populacije, ki voli stranko SDS, je ogabno poniževalen. Če sam ne bi bil vezan na svojo lastno kulturo in na kulturo tipkanja pod tem odličnim časnikom, bi ti z veseljem napisal točno tisto, kar ti dejansko gre. Občudujem ljudi, ki se že toliko časa trudijo s prebiranjem in benevoletnim razumevanjem teh tvojih provokativnih nenavadnosti in profanih neslanosti. Za Repovža se ve, kdo in kaj je, zate pa ne. Si očitno še en motorček, demokratično prefarban, ki se je vžgal, da še za nekaj časa vzravna slo-stasijevsko krivuljo padanja v smeri zgodovinskega smetišča.

  12. “Od tod mrzlično iskanje »novih obrazov«, saj je »nujno vse spremeniti, če hočemo, da vse ostane, kot je«, kot je zapisal sicilski pisec Tomasi da Lampedusa v znamenitem romanu Gepard.”

    Odličen članek. S pravo mero ironije nad vojaka revolucije, ki je neizobražen in osebno determiniran fanatično medijsko orodje režima od prej in sedaj. In to ne kakoršnokoli orodje. Seveda bi v tržnih razmerah razvite medijske scene tak človek pristal kvečjemu v muzeju diktatur kot primer kako daleč gre lahko zlizanost nekega časnikarja z strici iz ozadja.

  13. Ah, ti in tvoje opevanje čajankerjev. Ene figure, ki bi me malo prepričala, še nisem videl med njimi. Obenem pa omalovažuješ nek res moder, poduhovljen nastop profesorja Tomaža Pavšiča na sv. Višarjah. Bravo, res 🙁

    Časnika še ne sledim dolgo. Tako da ne vem, od kdaj tu tako divje tolčeš po Janezu Janši. Če si se tega lotil tedaj kot marsikateri drugi “pogumnež”, namreč ko so Janšo brez dokazov za karkoli strpali v zapor, potem bolje da ne zapišem besed, ki mi ob takih ljudeh pridejo na misel. 🙁

    p.s. Strinjam se z mnenjem Ivana Hartmana, da JJ ta hip ostaja edina politična opozicija v državi. ( Če bi on res bil uničen, pa ni, tedaj gorje demokraciji v državi.)

  14. Povsod se poudarja izobrazba, ki naj bi bila prava pot do uspeha.

    Kaj manjka temu gimnazijskemu maturantu?

    Mislite, da bi bil kaj pametnejši, če bi diplomiral na FDV?

    • Mladina je bila sploh znana zadnjih 20 let, da so tam delo dobili v glavnem faliranci s komaj dokončano srednjo šolo.

      Sicer pa je Mladino pred leti kupil nek finančni sklad iz Italije, kamor je UDBA nalagala devize iz trgovanja s cigaretami, orožjem in drogo.

      Mladina ima poslanstvo boja z mlini na veter. Komunizem svetovno gledano je mrtev. Rdeči Khmeri so obsojeni za morilska dejanja. Kitajska se je odločno gospodarsko obrnila iz komunizma, prav tako Indija.
      Slovenija pa postaja vedno bolj Belorusija, Severna Koreja, Kuba in Venezuela. Ljudje se očitno bojijo, da bi socializem izginil, zato nočejo voliti alternative socialističnim strankam in volijo pretežno take, ki obljubljajo STATIZEM, GLAVO V PESKU in tiste, ki kritizirajo svetovni kapitalizem.

  15. “Dejstvo, da je jedro t. i. elite podedovano iz nekih drugih časov, je le del problema. Morda ne ključen, a pomemben.”

    Ko nam bo vsem jasno, da je to ključen del problema, se bodo pokazale možnosti, da nam bo šlo na bolje.

    Sicer pa je dobrodošlo in dobrodejno tako nezakompleksano pisanje o malem Repovzku!!!

  16. Pokorniško javljam!

    Ne odpusti jim in njemu ,kar na lepe oči , o Gospod, saj dobro vedo kaj delajo in kaj hočejo!

    Pravzaprav, no ja, odpusti mu, in njegovemu tropu, o Gospod, saj ne vedo več kako naj kaj naredijo!

    Ampak, postoj, o Gospod, prosim!

    Kaj pa njihov naklep?

    Kaj pa njihova razumnost in treznost in zavračanje dobrega in zasluženega?

    Kaj pa njihova in Gregorjeva nadutost in pohlepnost?

    In na koncu koncev: TRDOSRČNOST.

    Ali se svoje zbetonirane trdosrčnosti zavedajo tile potomci RDEČEGA NOVEGA RAZREDA OKTOBRSKE REVOLUCIJE?

    Ali vedo tile namišljeni svetovljani rdečekastnega izključevalnega sistema kučanskega rdečefašističnega Aparthajda, kaj pomeni, ko človeček, uboga para, pride pred Stvarnika obložen z ruzakom, preobteženim z trdosrčnostjo?

    Takrat je vse prepozno.
    Za nebeško Večnost, kakopak!

    Če so si že predizbrali tapeklensko, pol pa v redu, a ne?

    Napisano, da ne bo kateri iz sedanje posvečene nadkaste rdečuhastih kvazimaziljencev dejal, da mu ni bilo povedano.

  17. Izlet v Severno Korejo.
    Janezu Janši se glede na dogajanje obeta afera vseh afer. Sprožil jo je časopis Delo s Peinkiherjevim intervjujem, verodostojnost njegovih izjav pa je potrdil sam Milan Kučan.
    Ker bo po vsej verjetnosti zadeva Patria padla bo potrebno Janeza Janšo obtožiti veleizdaje, da bi ga zadržali v zaporu in mu onemogočili ponoven vzpon na oblast. Predmet veleizdaje bo mojem mnenju osamosvojitev in desetdnevna vojna z JLA. To podpira tudi združenje Sever, ki trdi, da slovenska teritorialna obramba med vojno ni delovala, ampak je vso breme vojne nosila policija, ki je potem organizirala afero Depala vas. Kučan je sicer izjavil, da osamosvojitev Slovenije ni bila nikoli njegova intimna želja!, vendar si prav to hoče sedaj prisvojiti. S tem naj bi Janeza Janšo dokončno izločil iz vseh 23-letnih dogajanj in ga pustil “gniti” v zaporu kakih 30 let. Kučan in njegov krog se sedaj čutita dovolj močna, da lahko posežeta tudi na področje osamosvojitve in se znebita obtožb, da je “komunistično ozadje” bilo proti osamosvojitvi. Janez Janša in SDS sta ostala sama, saj so se od njiju distancirale pomladne stranke in tudi Miro Cerar ne sme povabiti SDS-a niti na razgovor o sestavi vladne koalicije, česar do sedaj ni naredil še noben mandatar, čeprav bi bila to njegova državniška dolžnost. Kučan in njegov krog gresta sedaj očitno “na nož”, saj glede na zadnje volitve ocenjujeta, da imata za sabo 2/3 volivcev. To je bilo dogovorjeno že po volitvah 2008, ko je Gregor Golobič izjavil, da “Janša nikoli več ne bo prišel na oblast!”. Ta scenarij se sedaj uresničuje, kljub temu, da Slovenija gospodarsko tone po vseh pokazateljih. Zato tudi “zloglasno” poročilo KPK.! Torej so gornji komentarji o Janši in SDS zgolj prepiranje o “oslovi senci”. Vedite: Kdor se zameri komunistom, ga čaka likvidacija, takšna in drugačna. Kdo je že to izjavil v Novi Gorici?
    Še beseda Pavlu: Janez Janša ni nikoli izdal Slovenije. NSi (SKD) in SLS sta jo že! Žal.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite