O odnosu države do slovenske kulturne dediščine

5
230
Idrijska čipka Sloveniaholidays.com
Idrijska čipka Sloveniaholidays.com

V uvodnem prispevku (28. 2. 2018), smo se najprej opravili preizkus našega odnosa do slovenske kulturne dediščine, za katero velja, da je temelj slovenske kulture in s tem slovenskega naroda, saj nam zagotavlja identitetno prepoznavnost. Spraševali smo se, če poznamo identitetne kulturne stebre slovenstva, če nam zadrhti srce in zapoje duša, ko slišimo lepo slovensko govorico, pesem in glasbo, si prizadevamo, v odnosu do sebe in do drugih, za uveljavitev slovenskega jezika, slovenske pesmi, slovenske glasbe, slovenske noše, slovenskih šeg in rekov ter nasploh slovenskih vrednotnih navad.

V nadaljevanju pa smo pogledali številne primere, ki kažejo na ogroženost slovenske kulturne dediščine v javnosti. Pri tem smo si pomagali z vprašanji. Za vsak posamezen primer, ki smo ga izpostavili, smo predstavili tudi predloge ukrepov za ohranjanje in negovanje slovenske kulturne dediščine.

V prispevku smo prikazali, kakšna je ogroženost slovenskega jezika, petja, glasbe, narodne noše ter rekov, šeg in navad, z današnjim prispevkom pa izpostavljamo vprašanja, pri katerih vidimo odgovornost oblasti, ki ima na volje ustrezne zakonodajne in oblastne mehanizme, katerimi lahko pomembno vpliva na odnos do kulturne dediščine.

Financiranje kulture

Zakaj vlada že nekaj let namenja za kulturo bistveno manj kot prej? Zakaj lani ni bilo regijske revije ljudskih pevcev in muzikantov? Utemeljevali so, da zato, ker za kulturo ni dovolj denarja. Toda pevci in muzikanti ničesar ne zaračunajo , ko pridejo na revijo. Res pa nekaj stanejo tisti, ki pridejo ocenjevati pevce in muzikante iz Ljubljane.

1. Država naj zagotovi spodbudne pogoje za ohranjanje in negovanje slovenske kulturne dediščine in kulture nasploh.

2. Naj se znova izvedejo vsakoletne revije ljudskih pevcev in muzikantov, saj je to pomembno za ohranjanje in negovanje slovenske kulturne dediščine.

3. Na RTV Slovenija se naj ponovne uvede oddaja Polka in valček tekočega leta.

Kulturna dediščina na državnih proslavah

Zakaj na državnih proslavah ni celovitega prikaza bistvenih temeljev slovenske kulture, začenši s slovensko kulturno dediščino kot temelja slovenske kulture?

Tisti, ki so odgovorni za  državne proslave, naj poskrbijo, da bodo na proslavi prikazani bistveni temelji slovenske kulture celovito.

Strategija razvoja do leta 2030

Zakaj vsebuje vladna Strategija razvoja do leta 2030, le predvideno stopnjo udeležbe na kulturnih prireditvah, pri tem pa ni podatka kolikšen delež bo kulturnih prireditev, ki bodo namenjene slovenski kulturni dediščini in slovenski kulturi nasploh?

Strategija kulturnega razvoja do leta 2030 naj vsebuje ukrepe, ki bodo zagotavljali ohranjanje in negovanje  slovenske kulturne dediščine in rast slovenske kulture nasploh.

Vizija razvoja slovenske kulture do leta 2050

Zakaj vsebuje vladna Vizija razvoja slovenske kulture do leta 2050 le ukrep – Gostovanje naših kulturnih skupin v tujini in tujih pri nas? Ni pa nobenega ukrepa, ki bi ohranjal slovensko kulturno dediščino in kulturo nasploh.

Vizija kulturnega razvoja se naj dopolni z ukrepi, ki bodo varovali slovensko kulturno dediščino in spodbujali njeno rast. Nekaj je navedenih  v tem seznamu.

Dediščina kot del turistične ponudbe

Zakaj ni obvezna sestavina turizma slovenska kulturna duhovna (nesnovna) dediščina (pevska, glasbena, plesna, oblačilna), ko pa je splošno znano, da to tudi zanima turistično ozaveščene turiste?

Turistična in gostinska zveza naj poskrbita, da  bo slovenska duhovna ( nesnovna)  dediščina obvezna sestavina  turizma.

Kulturna dediščina slovenskega podeželja

Zakaj kmetijski mediji, ki obravnavajo podeželsko problematiko (Kmečki glas itd.), nimajo nobene rubrike o varovanju kulturne dediščine in vrednotne tradicije na podeželju, pa čeprav je splošno znano, da je bilo podeželje vedno nosilec slovenske kulturne dediščine in vrednotne tradicije.

Kmetijski mediji naj uvedejo rubriko o varovanju slovenske kulturne dediščine in vrednotne tradicije. Za to se naj zavzameta  tudi Kmetijska zbornica in Zadružna zveza Slovenije.

Kulturna dediščina v medijih

Zakaj je medijsko in sicer premalo slišati strokovnjake in druge kulturnike, ki skrbijo za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in slovenske kulture nasploh, da bi naj odpravili vzroke, ki ogrožajo slovensko kulturno dediščino in kaj je potrebno  storiti, da se ogroženost slovenske kulture odpravi?

Strokovnjaki in vsi, ki se poklicno ali nepoklicno ukvarjajo s slovensko kulturo, naj prevzamejo aktivnejšo držo in vlogo v javnosti pri varovanju in negovanju slovenske kulturne dediščine in slovenske kulture nasploh in odpravi vzrokov, ki jo ogrožajo.

Zaključek

Zaskrbljujoče je, da stanje na področju kulturne dediščine  zdaj, ko imamo svojo državo, na določenih  področjih slabše (npr. glede tujk). Pomenljivo je tudi, da tisti narodi od katerih povzemamo tujke in druge kulturne kopije, od nas ne kopirajo ničesar. To  pomeni, da oni spoštujejo svoje dostojanstvo, mi pa svojega ne.

Iz tega logično sledi, da imamo v primerjavi z drugimi narodi premalo domoljubja, zdrave kulturne samozavesti in zdravega kulturnega ponosa. Torej se ve, kako odpraviti vzrok, ki ogroža našo slovensko kulturno dediščino. To dokazuje, da so zgoraj navedeni ukrepi in še kakšni dodatni v tej smeri, nujni.

Civilizacijski vidik kulturne dediščine pomeni, da se priznavajo, spoštujejo in negujejo civilizacijski kulturni dosežki naših prednikov

Domoljubni vidik kulturne dediščine pomeni, da se spoštuje in neguje izvirna sonaravna kultura domačega okolja, ki bogati svetovno kulturo.

Človekoljubni vidik kulturne dediščine pomeni, da se spoštujejo naši predniki in soljudje v našem okolju, ki so nam omogočili in nam še omogočajo sonaravno življenje v tem okolju ter razvoj.

Turistični in gospodarski vidik kulturne dediščine pomeni, da je kulturna dediščina eden izmed poglavitnih pogojev za razvit turizem in uspešno gospodarstvo.

Pozitiven odnos do naše vrednotne kulturne dediščine, nam pomaga oblikovati našo zdravo plemenito kulturno samozavest in zdrav plemenit  kulturni  ponos, kar vse je pogoj za našo pozitivno ustvarjalnost v javnem in zasebnem življenju ter slovenski razvoj.

5 KOMENTARJI

  1. Ne smemo spregledati, da je tudi katoliška vera pomemben element slovenske kulturne dediščine.

  2. “slovenske glasbe, slovenske noše, slovenskih šeg in rekov ter nasploh slovenskih vrednotnih navad”
    Čeprav avtor v nadaljevanju beremo o tradicionalnih slovenskih pesmih, tradicionalni slovenski glasbi, tradicionalni slovenski noši, tradicionalnih slovenskih šegah in rekih in nasploh o tradicionalnih slovenskih vrednotnih navadah, ter nekaj pljuva čez tujke. A niso včeraj nekaj govorili “kdor ni proti nam je z nami,” kaj potem pomeni to izključevanje vse ostale slovenske kulture? Sicer je to bolj retorično vprašanje. Kot kaže se tu ni kaj dosti spremenilo od prejšnjih volitev.

  3. Popravek: “slovenske glasbe, slovenske noše, slovenskih šeg in rekov ter nasploh slovenskih vrednotnih navad”
    Čeprav v nadaljevanju beremo o tradicionalnih slovenskih pesmih, tradicionalni slovenski glasbi, tradicionalni slovenski noši, tradicionalnih slovenskih šegah in rekih in nasploh o tradicionalnih slovenskih vrednotnih navadah, nato avtor še nekaj pljuva čez tujke. A niso včeraj nekaj govorili “kdor ni proti nam je z nami,” kaj potem pomeni to izključevanje vse ostale slovenske kulture? Sicer je to bolj retorično vprašanje. Kot kaže se tu ni kaj dosti spremenilo od prejšnjih volitev.

  4. Ker je zapis namenjen slovenski kulturni dediščini, je logično, da je ta bolj poudarjena kot pa preostala slovenska kultura, čeprav se tudi preostala slovenska kultura vseskozi omenja, ki jo je prav tako potrebno varovati in negovati.

    Tujke pa sam po sebi povedo, kakšen odnos imamo do slovenske kulturne dediščine in slovenske kulture nasploh.

    • Dobro, priznam napako, članek govori predvsem o kulturni dediščini. Tujke ne povedo veliko, marsikatera tujka sčasoma najde slovenski izraz. Slovenščina je živ jezik, jezik ne spada v muzej. Odnos do kulturne dediščine se kaže tudi z odnosom do sedanje kulture in kulturnikov. Z odnosom in z obojestransko komunikacijo med našo kulturo in javnostjo pa vemo kako je. Lahko bi se reklo je ta komunikacija shizofrena. Po eni strani kulturniki silijo pod peruti države in državo obravnavajo kot bogatega očija. Po drugi strani politika kulturo zanemarja. Levo in levo-sredinska politika kulturi ne zmore zagotoviti stabilnega, četudi skromnega, preživetja. Desna politika povečini prezira sam obstoj nekaterih področij kulture saj je prepričana, da je le ta podaljšek levičarske zarote. Reči “odnos do kulturne dediščine” je nekaj podobnega kot reči “odnos do narodne zgodovine”, ko izkažeš spoštovanje narodu s tem izkažeš tudi spoštovanje njegovi zgodovini. Ni dovolj samo izkazovati spoštovanje narodni zgodovini, narod pa zanemarjati. Enako velja za kulturo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite