Priprave na gradnjo nove stavbe NUK so v polnem zamahu

0

O novi stavbi narodne knjižnice, za katero so se odločili že leta 1976, pa je še danes ni, smo se pogovarjali z ravnateljem NUK-a Viljemom Lebanom.

Plečnikova Ljubljana je tudi kulturna prestolnica nas, Slovencev. Je mesto, ki nima moderne filharmonične dvorane, pa jo terjajo tako glasbeniki kot publika. Ljubljana tudi nima prave moderne galerije oziroma muzeja, obstoječi Moderna in Narodna galerija sta bistveno premajhni, njuni zbirki sta naravnost ubogi. In potem je tu še ena od ključnih inštitucij nacionalne kulturne prestolnice: Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica. Umirjena, globoko duhovna arhitektura, ki je krasila prejšnje stoletje. Ob novih, velikih in drugačnih potrebah našega časa je bila že drugič predstavljena načrtovana novogradnja. Kje je torej NUK 2?

Vloga za gradbeno dovoljenje za novi NUK je vložena, načrt za gradnjo pa se je od leta 1976 zelo spremenil

Gospod Viljem Leban, za letošnje leto se je pri projektu NUK 2 napovedoval velik napredek pri gradnji. Kako je ta hip s projektno dokumentacijo, gradbenim dovoljenjem in začetkom gradnje?

Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki vodi investicijo, vložilo ob koncu lanskega leta, ministrstvo je tudi objavilo osnutek zakona o gradnji NUK 2, predlog zakona pa bo, takšna je moja ocena, vložen v postopek, ko bo sprejet konsenz vlade, da bo država to knjižnico tudi dejansko zgradila. Izvedbena gradbena dokumentacija je v izdelavi.

Pred kratkim sem poslušal naštevanje pomembnejših naložb v času obetane gospodarske rasti, med njimi nisem opazil NUK 2. Poudarjena pa je bila temeljita prenova SNG Drame v Ljubljani. Gre samo za neutemeljene zle slutnje ali pa je NUK 2 spet bolj na stranskem tiru?

Res je, na aktualnih seznamih investicij se NUK 2 sedaj ne pojavlja, vedeti pa je treba, da ga država, ker postopke vodi MIZŠ, ne navaja med kulturnimi investicijami, kamor sodi denimo Drama. Ali to pomeni, da je projekt premaknjen na tretji ali celo stranski tir, se bo pokazalo v nekaj mesecih. Z mestom mora ministrstvo namreč skleniti dogovor o tem, kako uresničiti pogodbene obveznosti še iz časov prejšnjega Mušičevega projekta, ki je bil po površini za tretjino večji in je vključeval tudi prostore, ki bi jih, ko bi bila knjižnica zgrajena, lahko uporabljalo mesto. Mesto je namreč nastopalo kot soinvestitor, ki je imel delež v vrednosti parcel. Sedaj imamo že deset let opravek z novim, čisto drugačnim projektom, ki vsebuje le prostore za knjižnico, zaveze iz pogodb pa so ostale.

Novi NUK ima podporo v Janševi vladi, vendar finančne konstrukcije še ni

Gospod Viljem Leban, ali imate v aktualni vladi koga, ki je vaš velik zaveznik pri gradnji NUK 2?

Verjamem, da je to ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki je na sestanku lani, ko sem ji projekt neposredno predstavil, izrazila veliko naklonjenost projektu in se tudi zavzela, da bo pomagala odstranjevati morebitne ovire, ki bi mu prišle naproti. Mislim, da tudi minister za kulturo projekt podpira, saj rešuje nekatere žgoče težave ene največjih državnih kulturnih ustanov.

Kakšno je trenutno stanje na področju gradbenih del in kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih?

Gradbena dela se lahko začnejo, potem ko je na javnem razpisu izbran izvajalec, razpis zanj pa je lahko objavljen, ko so zagotovljena sredstva za investicijo in ko ima investitor pridobljeno gradbeno dovoljenje. MIZŠ je začelo postopek sprejemanja zakona, zato pričakujem, da se nič pomembnega ne bo zgodilo, dokler zakon ne bo sprejet.

Ali je finančna konstrukcija NUK 2 zagotovljena, dogovorjena in absolutno velja?

Ni zagotovljena; to je ključna in tudi največja stopnica, prek katere moramo stopiti.

Načrtovalci novega NUK-a so v središče postavili potrebe uporabnikov pri nabiranju znanja

V filmu Nebo nad Berlinom briljantnega režiserja Wima Wendersa je bila berlinska knjižnica prikazana kot sveto, čudežno mesto stika človeka s kozmosom znanja in občutkom zvezd nad študirajočim. Magični prostor Prometeja. Pričakujem, da bo NUK 2 tudi kot virtualni prostor vednosti daleč presegal zgolj kopičenje informacij.

Knjižnice so, še posebej če so objete v vrhunsko arhitekturo, lahko sveti prostori. Človeku dajejo vedeti: tu je védenje. Spomin. Naš spomin. Pisna kulturna dediščina našega naroda. Naša identiteta. Ker sva v velikonočnem času: v tem templju so naše skrinje zaveze. Plečnikov NUK na Turjaški je taka stavba.

Novi NUK 2 bo v središče postavil uporabnike, osredotočeni smo predvsem na njihove potrebe, prenos informacij, znanja in izkušenj, na nabiranje znanja. To se lahko sliši dokaj profano, funkcionalno. Spet je odvisno od tega, kako je ta prostor, ki je namenjen temu prenosu védenja, oblikovan. Za NUK 2 sem prepričan, da bo s svojo podobo in vsebino to posebno vzdušje ustvaril in ta občutja vzbujal.

Čisto konkretno: katere bodo ključne novosti v ponudbi NUK 2? Restavracija, vrt, prostor za druženje, koncerte, predavanja, dejanska dostopnost knjig?

V knjižnici bo poleg že naštetega prostor za postavitev tristo tisoč enot gradiva v prostem pristopu in okrog 1500 uporabniških mest, od študijskih mest v tihi čitalnici do sedežev za kramljanje in druženje. Novost bosta tudi nočna čitalnica in študijska terasa. Ob tem kaže omeniti tudi prostore izobraževalnega središča za knjižničarje z dvorano in računalniško učilnico za informacijsko opismenjevanje opismenjevalcev in prenos knjižničnega znanja.

Pri načrtovanju so se zgledovali po nekaterih knjižnicah v tujini, zlasti severnoevropskih

Katere najbolj ugledne svetovne knjižnice si jemljete za zgled v tehnologiji, razporeditvi prostorov, knjižnem fondu, skladiščenju, tehnoloških rešitvah, načinu razumevanja knjižnic, številu poslovnih prostorov?

Morda kaže prej povedati nekaj besed o naravi naše knjižnice. NUK je Narodna in univerzitetna knjižnica. Žal zaradi različnih razlogov te druge, univerzitetne funkcije NUK ne more opravljati tako, kot bi bilo treba. Predvsem nima ustreznih prostorov za uporabnike, nima vsega tistega, kar knjižnice ponujajo uporabnikom, ki prihajajo pretežno iz akademskega okolja in potrebujejo prostor in opremo za študij in raziskovanje gradiva v knjižnici. Ta danes zajema poleg čitalnic še individualne študijske celice, sobe za skupinski študij, projektne sobe, učilnice, izdelovalnice (maker spaces), studio, večnamenske dvorane, računalniško učilnico, razstavišče, kavarno, knjigarno s specializirano trgovino in še kaj.

Iz sveta bi izpostavil te knjižnice, ki so lahko vzor: Kraljevo knjižnico v Köbenhavnu, briljantni in navdihujoči sta njena zunanjost in notranjost, nedvomno ikona skandinavskih knjižnic, nadalje Univerzitetno knjižnico v Helsinkih, ki na omejenem mestnem prostoru z izvrstno oblikovano notranjostjo ponuja vse, kar uporabnik v univerzitetni knjižnici potrebuje. Knjižnica Tehniške univerze v Delftu deluje kot sodobno svetišče, tu je še vsestranska Kongresna knjižnica v Washingtonu, postavljena na najbolj prestižno mesto v državi: ob dve najvišji državni ustanovi, Kongres in Vrhovno sodišče, kar kaže na pomen in status, ki ga že dvesto let Američani pripisujejo svoji nacionalki. Tehnološke rešitve so v večini tovrstnih knjižnic, predvsem v Evropi in ZDA, dodelane in temeljijo na uporabi tehnologij, ki omogočajo uporabnikom kar najhitrejši in najlažji dostop do informacij, natisnjenih in tistih drugih, ki jih prenašamo po omrežju.

Direktor NUK-a ima dobro mnenje o načrtu za novi NUK

Ko ste bili direktor Mestne knjižnice Kranj, ste grozljivo, naravnost barbarsko idejo spreminjanja železobetonskega bunkerja v knjižnico nadgradili s spremenjeno podobo ozadja te ogabne stavbe. Na ta način je arhitektura stavbe vsaj minimalno znosna. Kakšno mnenje imate pa o arhitekturi NUK 2, ki ga podpisuje biro Bevk Perović arhitekti?

Odlična arhitektura je. Glavni objekt ambiciozno izpostavlja in osamosvaja iz okolice, gradi dobesedno na arheoloških ostankih Emone, ki jih izvrstno vključuje v prostor knjižnice, celo več, orientacija in razpored prostorov sledita antiki, tako kot nadgradnja sledi idejam Plečnika in na nov način interpretira simbolno dviganje iz nevednosti v svetlobo védenja, s stopniščem, velikimi večnadstropnimi okni na vzhodu in zahodu in terasasto zasnovano notranjostjo. Omogoča veliko prilagodljivost prostorov – in to je morda tudi najbolj izpostavljena značilnost projekta NUK 2.

Tu se bom ustavil, saj kopitarja sprašujete o mečih.

Kot izkušen vodja knjižnic vidi veliko možnosti za izboljšave na tem področju, vsekakor pa tudi veliko dobrega

Več knjižnic v Sloveniji ste že vodili. Zaposleni v knjižnicah so v resnici državni uradniki, kar je pri nas skrajno privilegiran položaj v primerjavi z ljudmi, ki delajo v zasebnem sektorjem. Tu je zelo dober temelj za konflikte z nekom, ki želi stvari spreminjati. Kakšne so vaše izkušnje z bibliotekarji?

Reciva, da nisem ravno nadarjen, da bi stvari, ki se jih da izboljšati ali poenostaviti, pustil, da ostanejo take, kot so. Vsaj kar se organizacije dela tiče, izvedbe postopkov in seveda s tem povezane učinkovitosti pa tudi smiselnosti vsega tega, predvsem z vidika uporabnika. Ker se marsikomu v javnem sektorju zdi nespodobno učinkovitost sploh omenjati, je lahko kakršnakoli sprememba v to smer vir nezadovoljstva. Lahko torej rečem, da nisem v celoti kompatibilen z javnim sektorjem in se bom moral še marsičesa priučiti. Naj pa poudarim, da sem srečal veliko požrtvovalnih, delavnih in odgovornih bibliotekarjev, žal pa je naš sistem tako tog, da jih za dobro delo ni mogoče primerno nagraditi. In seveda obratno. Uravnilovka se premnogim zdi še vedno najbolj pošten sistem in tako bo, se bojim, še kar nekaj časa.

Ali že pripravljate slovesnost ob odprtju NUK 2, vsaj v mislih?

Seveda, kar slišim fanfare … No, resno, še daleč smo od odprtja. Gradnja sama bo trajala več let, morda tri, štiri leta, in kakšno leto ali dve sta še pred nami, da pridemo do začetka gradnje. Bog ve, kje bomo, ko se bo končala.