O napovedani stavki javnega sektorja

Avtor: Igor Kršinar. Vir: Reporter. V javnem sektorju se ni treba nikomur bati, da bi zaradi stavke propadlo njihovo podjetje, država, zato si lahko privoščijo izsiljevanje in norčevanje iz vseh ostalih sodržavljanov.

Pogajanja med vlado in sindikati glede varčevalnih ukrepov, ki naj bi med drugim posegli tudi v plače zaposlenih v javnem sektorju, še vedno potekajo, prvi mož konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa nam že grozi s stavko. V njegovem matičnem sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti so za 18. april napovedali celodnevno stavko.

Na ta dan bodo zaprte vse šole in vrtci, starši učencev in malčkov pa se bodo morali znajti, kakor vedo in znajo. Da velika večina hodi v službe, tako v zasebnem kot v javnem sektorju, jih niti ne zanima. Prav tako tudi ne, kako bodo učenci nadoknadili zamujeno, če bodo njihovi učitelji stavkali. Res lep zgled za učence! Stavki naj bi se pridružili tudi policisti, javni uslužbenci, delavci v zdravstvu in socialnem varstvu, pravosodju…

A vsi ne morejo stavkati, tudi če jim po zakonu gre enaka pravica. Ne morejo stavkati delavci, ki imajo precej nižje plače, ker njihova podjetja komajda še poslujejo. Če bi se odločili za stavko, bi tvegali, da bodo njihova podjetja propadla in bodo sami ostali brez službe. Mnogim delavcem, zlasti v gradbeni in tekstilni dejavnosti, se je to že zgodilo.

Tudi novinarji nismo izjeme. Spominjam se leta 2003, ko so nam na Magu zaradi slabših poslovnih rezultatov znižali plače za deset odstotkov, pa že tako niso bile visoke. Nihče med nami ni pomislil na stavko, kajti to bi pomenilo, da odhajamo na »sončno upravo«. Tega nismo obešali na veliki zvon, saj bi to dodatno škodovalo poslovanju našega podjetja.

Po približno letu dni so se zadeve umirile in plače so se vrnile v prvotno stanje. V času aktualne krize so mnoge medijske hiše svojim novinarjem podobno znižale plače za deset odstotkov, pa nihče med njimi ni zagrozil s stavko, saj se zavedajo, kam bi to lahko privedlo. Bolje je za nekaj mesecev stisniti zobe in počakati na boljše čase – kot ostati brez službe.

V javnem sektorju se ni treba nikomur bati, da bi zaradi stavke propadlo njihovo podjetje, država, zato si lahko privoščijo izsiljevanje in norčevanje iz vseh ostalih sodržavljanov. Lahko stavkajo tudi mesec dni, država bo še vedno potrebovala učitelje, zdravnike, policiste, uradnike… Nihče od njih zaradi stavke ne bo izgubil delovnega mesta. Izgubili bi ga lahko kvečjemu tisti njihovi sodržavljani v zasebnem sektorju, če se bi tudi sami odločili za stavko. Proti tem sodržavljanom je uperjena napovedana stavka Štrukljevega sindikata. Zato je nespodobno in sebično dejanje!