Katoliški konservativni liberalec se zavzema za osebno svobodo na vseh področjih človekovega življenja. Možnost svobodnega odločanja zagovarja v javni in v zasebni sferi, tako v urejanju zadev posameznika kot tudi skupnosti v kateri deluje. Prepričan je, da osebna svoboda nima vrednosti sama po sebi oziroma sama v sebi. Katoliški konservativni liberalec išče temelje in smernice za svobodno odločanje izven samega sebe. Išče jih v kulturi skupnosti in napredku znanosti, ki je v Evropi prepojena z razodetim dobrim sporočilom krščanskega Troedinega Boga in samozavestnim razumom zvedavega človeka. V tej kulturi in s tem razumom katoliški konservativni liberalec oblikuje vest svoje osebe in ustvarja pogoje za odgovorno svobodno odločanje.
Obstoj možnosti svobodnega odločanja namreč zagotavlja, da človek more živeti Bogupodobnost in socialnost svoje narave. Ustvarjenemu po božji podobi ni dobro sam biti, beremo v Svetem pismu. Stvarjenjsko dostojanstvo človeka torej terja čim več možnosti izbire za božje in človeško soustvarjanje, preoblikovanje in gospodovanje stvarstvu ter za posameznikovo vstopanje v medčloveške odnose. Ker je država s svojim pravnim sistemom oziroma regulativo monopolna organizacija sile skupnosti nad posameznikom na določenem teritoriju, mora biti njena prisotnost in dejavnost v življenju posameznika čim bolj omejena. Ta zunanja (pri)sila skupnosti namreč omejuje silo posameznika in otežuje kreativnost izražanja njegove Bogupodobnosti in socialnosti, ki sta bistveni svetopisemski resnici o dostojanstvu človeka.
Svetopisemske resnice so ob vsem tem jasne tudi v trditvi, da je dostojanstvo človeka poškodovano z izvirnim grehom. Svoboda pomeni obstoj dejanskih možnosti za izbiranje različnosti in odsotnost zunanje ali notranje (pri)sile, ki tovrstno izbiro onemogoča. Katoliški konservativni liberalec se zato zaveda potrebe po skupinskem zavarovanju vsebinskih temeljev in smernic za svobodno odločanje posameznika. Skupnost oziroma država mora posamezniku preprečevati storitev ali opustitev dejanj, ki so v škodo bližnjega ali stvarstva. Nujno in upravičeno na mestu je potemtakem dosledno uveljavljanje načel pravne države, t. j. umerjene in predvidljive sile skupnosti nad ekscesnimi težnjami sile posameznika.
Končno Sveto pismo povsem jasno razglaša, da je edino zdravilo proti izvirnemu grehu odrešenjsko delovanje Jezusa Kristusa. V božjem Sinu je obnovljeno stvarjenjsko dostojanstvo človeka in trdno postavljeni temelji in smernice za človekovo življenje v odsotnosti notranje (pri)sile. Katoliški konservativni liberalec zato vest svoje osebe vedno znova in ob vsakršni priložnosti kultivira s premišljevanjem nauka in življenjskega zgleda Jezusa Kristusa. Verjame, da je Ta v človeškem svetu resnično vidno in telesno bivajoč v Katoliški Cerkvi, po delovanju vsenavzočega Svetega Duha. Za katoliškega konservativnega liberalca zato ni odgovornega svobodnega odločanja brez pristanka na vsebino Svetega pisma, cerkvene tradicije in uradnega učiteljstva Cerkve. Ti trije vsebinski temelji svobodnjaštva posameznika so najbolj jasno in konkretno predstavljeni v resnicah katekizma, normah kanonskega prava in liturgičnih obredih Katoliške Cerkve.
Katoliški konservativni liberalec se zaveda širokega polja osebne svobode, ki ga omogoča vsebinsko odgovoren pristop k svobodnemu odločanju. V javnem in zasebnem življenju, v zadevah posameznika ali skupnosti bo ravnal samozavestno, z vestjo kultivirano v vsebini katekizma, kanonskega prava in liturgičnega življenja Katoliške Cerkve. Pri tem si bo prizadeval prisotnost in vlogo države omejiti na najmanjšo možno mero. V zakonskem in družinskem življenju, v civilni družbi, v politiki, pravu in ekonomiji bo ohranjal svobodo za izražanje pristne ljubezni, spoštovanja in skrbi za bližnjega in stvarstvo. Le tako bodo dobra dela posameznika zares izraz razpoloženja za darovanje samega sebe in bodo imela odrešenjsko vrednost po zasluženju in zgledu božjega Sina. Ideja katoliškega konservativnega liberalnega nazora in življenja ima potemtakem eshatološki pomen za človeka.
Foto: blog Branko Cestnik v kolumni O potovanju “liberalnega”
