O katoliškem konservativnem liberalcu

36
salamanca
Salamanca. Na starodavni univerzi tega španskega mesta so se v XVI. stol. rodili zametki teorije liberalne ekonomije. (foto: B.C.)

Katoliški konservativni liberalec se zavzema za osebno svobodo na vseh področjih človekovega življenja. Možnost svobodnega odločanja zagovarja v javni in v zasebni sferi, tako v urejanju zadev posameznika kot tudi skupnosti v kateri deluje. Prepričan je, da osebna svoboda nima vrednosti sama po sebi oziroma sama v sebi. Katoliški konservativni liberalec išče temelje in smernice za svobodno odločanje izven samega sebe. Išče jih v kulturi skupnosti in napredku znanosti, ki je v Evropi prepojena z razodetim dobrim sporočilom krščanskega Troedinega Boga in samozavestnim razumom zvedavega človeka. V tej kulturi in s tem razumom katoliški konservativni liberalec oblikuje vest svoje osebe in ustvarja pogoje za odgovorno svobodno odločanje.

Obstoj možnosti svobodnega odločanja namreč zagotavlja, da človek more živeti Bogupodobnost in socialnost svoje narave. Ustvarjenemu po božji podobi ni dobro sam biti, beremo v Svetem pismu. Stvarjenjsko dostojanstvo človeka torej terja čim več možnosti izbire za božje in človeško soustvarjanje, preoblikovanje in gospodovanje stvarstvu ter za posameznikovo vstopanje v medčloveške odnose. Ker je država s svojim pravnim sistemom oziroma regulativo monopolna organizacija sile skupnosti nad posameznikom na določenem teritoriju, mora biti njena prisotnost in dejavnost v življenju posameznika čim bolj omejena. Ta zunanja (pri)sila skupnosti namreč omejuje silo posameznika in otežuje kreativnost izražanja njegove Bogupodobnosti in socialnosti, ki sta bistveni svetopisemski resnici o dostojanstvu človeka.

Svetopisemske resnice so ob vsem tem jasne tudi v trditvi, da je dostojanstvo človeka poškodovano z izvirnim grehom. Svoboda pomeni obstoj dejanskih možnosti za izbiranje različnosti in odsotnost zunanje ali notranje (pri)sile, ki tovrstno izbiro onemogoča. Katoliški konservativni liberalec se zato zaveda potrebe po skupinskem zavarovanju vsebinskih temeljev in smernic za svobodno odločanje posameznika. Skupnost oziroma država mora posamezniku preprečevati storitev ali opustitev dejanj, ki so v škodo bližnjega ali stvarstva. Nujno in upravičeno na mestu je potemtakem dosledno uveljavljanje načel pravne države, t. j. umerjene in predvidljive sile skupnosti nad ekscesnimi težnjami sile posameznika.

Končno Sveto pismo povsem jasno razglaša, da je edino zdravilo proti izvirnemu grehu odrešenjsko delovanje Jezusa Kristusa. V božjem Sinu je obnovljeno stvarjenjsko dostojanstvo človeka in trdno postavljeni temelji in smernice za človekovo življenje v odsotnosti notranje (pri)sile. Katoliški konservativni liberalec zato vest svoje osebe vedno znova in ob vsakršni priložnosti kultivira s premišljevanjem nauka in življenjskega zgleda Jezusa Kristusa. Verjame, da je Ta v človeškem svetu resnično vidno in telesno bivajoč v Katoliški Cerkvi, po delovanju vsenavzočega Svetega Duha. Za katoliškega konservativnega liberalca zato ni odgovornega svobodnega odločanja brez pristanka na vsebino Svetega pisma, cerkvene tradicije in uradnega učiteljstva Cerkve. Ti trije vsebinski temelji svobodnjaštva posameznika so najbolj jasno in konkretno predstavljeni v resnicah katekizma, normah kanonskega prava in liturgičnih obredih Katoliške Cerkve.

Katoliški konservativni liberalec se zaveda širokega polja osebne svobode, ki ga omogoča vsebinsko odgovoren pristop k svobodnemu odločanju. V javnem in zasebnem življenju, v zadevah posameznika ali skupnosti bo ravnal samozavestno, z vestjo kultivirano v vsebini katekizma, kanonskega prava in liturgičnega življenja Katoliške Cerkve. Pri tem si bo prizadeval prisotnost in vlogo države omejiti na najmanjšo možno mero. V zakonskem in družinskem življenju, v civilni družbi, v politiki, pravu in ekonomiji bo ohranjal svobodo za izražanje pristne ljubezni, spoštovanja in skrbi za bližnjega in stvarstvo. Le tako bodo dobra dela posameznika zares izraz razpoloženja za darovanje samega sebe in bodo imela odrešenjsko vrednost po zasluženju in zgledu božjega Sina. Ideja katoliškega konservativnega liberalnega nazora in življenja ima potemtakem eshatološki pomen za človeka.

Foto: blog Branko Cestnik v kolumni O potovanju “liberalnega”




36 KOMENTARJI

  1. Briljantno!

    Katoliški konzervativni liberalec je torej vedno v harmoniji, v sozvočju s stvarstvenimi zakonitostmi in vrednotami, ki vedno prevagajo tiste, ki jih po svojem okusu ustvarja človek in so v nasprotju s stvarstvenimi.

  2. Vrednote, ki jih človek oblikuje po svojem okusa, v nasprotju s stvarstvenimi in ki povzročajo škodljive posledice človeštvu in stvarstvu.

  3. Odličen tekst katerega glavni namen je povezati klasično liberalnost in katolištvo.
    Avtorjevo ime sem zaznal pri branju knjige katoliškega duhovnika Roberta Sirica ZAGOVOR SVOBODNEGA TRGA, kjer je napisal predgovor kot profesor Teološke fakultete, menda.

    Zanima me, če lahko kaj več pove, kako je klasični liberalizem (KL) nastajal v Španiji, na UNI ( jezuitski?) v Salamanci v 16. stl. in kdo so bili akterji in na kakšnih temeljih je nastajal in kakšni vzroki so spodbujali akterje, da so začeli utemeljevati pot, ki je Evropo in kasneje Ameriko dvignila v vrh sveta in ki danes omogoča milijardam ljudi preživetje in dobljen boj z revščino.

    Če lahko opiše zgodovinski razvoj KL.

    Čeprav pa LK ravno Slovenija in deloma tudi Evropa s socializmi zavirata in nam zato grozi novo barbarstvo, nova diktatura, nov totalitarizem in nova vsesplošna revščina ( razen za hlapce režima).

    • Predvsem pa bi bilo treba pojasniti, kako to, da se je KL najprej in najbolj razvil v deželah, kjer je prevladoval protestantizem.

      • Priznam, da ne poznam vse zgodovine KL.

        Morda, ker so bili bolj reformno zagnani.

        Najmočneje se je KL uveljavljal v Angliji ( Adam Smith je izdal delo, kjer je izbral teorije ekonomije, ki pomagajo družbi USTVARJATI bogastvo, brez ropanja tujih narodov z naslovom Bogastvo narodov).

        Še bolj jasno so KL vpeljevali ustanovni očetje ZDA od katerih se je učil francoski izobraženec in katolik Alexis de Tocqueville in znanja prinašal v razsvetljensko Francijo. http://en.wikipedia.org/wiki/Alexis_de_Tocqueville

        Bastiat je znan predstavnik francoske šole.
        Sredi 20. stl. je Milton Friedmann postavil Čikaško šolo.
        V Avstriji pa sta Hayek in von Mises postavila avstrijsko ekonomsko šolo.
        V Nemčiji pa je ta ekonomska šola imenovana ORDOLIBERLANA ali freiburška.

        • Vse preveč se pozablja, da je začetek klasičnega liberalizma slonel na moralnih vrednotah. Adam Smith je prvo pomembno delo posvetil moralnim vprašanjem. Po mnenju samega Adama Smitha, je to njegovo najpomembnejše delo, celo pred Bogastvom narodov.

          V času sedanjih kriz, to bolje razumemo. Smith je že vedel zakaj so moralna vprašanja pomembnejša od ekonomskih.

          http://en.wikipedia.org/wiki/Adam_Smith
          In 1759, Smith published his first work, The Theory of Moral Sentiments. He continued making extensive revisions to the book, up until his death.[N 2] Although The Wealth of Nations is widely regarded as Smith’s most influential work, it is believed that Smith himself considered The Theory of Moral Sentiments to be a superior work.[65]
          In the work, Smith critically examines the moral thinking of his time, and suggests that conscience arises from social relationships.[66] His goal in writing the work was to explain the source of mankind’s ability to form moral judgements, in spite of man’s natural inclinations towards self-interest. Smith proposes a theory of sympathy, in which the act of observing others makes people aware of themselves and the morality of their own behavior.[67]
          Scholars have traditionally perceived a conflict between The Theory of Moral Sentiments and The Wealth of Nations; the former emphasizes sympathy for others, while the latter focuses on the role of self-interest.[68] In recent years, however, some scholars[69][70][71] of Smith’s work have argued that no contradiction exists.[72] They claim that in The Theory of Moral Sentiments, Smith develops a theory of psychology in which individuals seek the approval of the “impartial spectator” as a result of a natural desire to have outside observers sympathize with them. Rather than viewing The Wealth of Nations and The Theory of Moral Sentiments as presenting incompatible views of human nature, some Smith scholars regard the works as emphasizing different aspects of human nature that vary depending on the situation.

        • Razlogi zakaj je v enem obdobju določeni protestantizem bil uspešnejši, so več ali manj znani.

          1. Tolerantnost do bogatih, če so obogateli pošteno
          2. Večja občutljivost na konkurenco
          3. Večja samodisciplina – nasprotno od socialistov, ki so uživači.

      • Ker se ni.

        Luterantska Evropa je dolgo let zaostajala. Napredovala je najprej katoliška Severna Italija, potem pa Anglikansko/puritanska Anglija in ZDA.

        Tisti protestanti, ki so bili tolerantnejši do premožejskih razlik so bili uspešnejši.

  4. “Katoliški konservativni liberalec se zavzema za osebno svobodo na vseh področjih človekovega življenja.”

    Razen seveda na področjih, kjer vera to svobodo ne dopušča. Skratka, na eni strani je govora o svobodi, na drugi, pa imamo verske dogme. Tu slej ko prej nastopi konflikt.

    Nadalje, omenja se državo, ki naj bi se čim manj vtikala v življenje posameznika, po drugi strani pa se zavezujemo cerkvi, torej instituciji, ki v osnovi niti ni demokratična, kar npr. neka tipična, normalna država je. Temu bi lahko rekli z dežja pod kap oz. kontradikcija. Cerkev je tako že v osnovi zanikanje liberalizma.

    Govora je tudi o svobodi izbire, ampak ko si enkrat kristjan, se svobodi izbire moraš nujno odreči vse do točke, ko se odločiš, da ne boš več kristjan, ampak liberalec.

    V krščanstvu tako v osnovi ni nič več liberalizma kot v komunizmu. Liberalizem v osnovi ni ideologija, krščanstvo ideologija je, zaradi česar že v osnovi izločuje liberalizem.

    Krščanstvo je tako v osnovi totalitarni socializem, ki se je pač prilagodil kapitalizmu. Torej, gre za nek podeben fenomen kot ga imamo na Kitajskem. Tudi tam imamo totalitarni socializem, ki se je prilagodil kapitalizmu. Ampak zaradi tega to še ni liberalizem.

    Tako da liberalizem pomeni prizadevati si družbo osvoboditi nadvlade vseh ideologij. Krščanstvo je pa ravno ena od tistih ideologij, ki liberalizem dejansko omejuje.

    Liberalizem je tisto, kar dopušča, med drugim, tudi versko svobodo, krščanstvo kot tako pa svobodo religij ukinja, saj nekdo ne more biti kristjan, če hkrati zagovarja verske nauke islama ali pa budizma, hinduizma itd. Liberalec je torej človek, ki ne more biti v ideološkem konfliktu z drugimi ljudmi, kar za kristjane seveda ne velja.

    Skratka, katoliški liberalizem je v osnovi oksimoron oz. sploh ni liberalizem, ampak je pač nek metafizični socializem, ki je sprejel kapitalizem in s tem tudi določene vrednote liberalizma. Kre torej za neko mešanico, ne pa za liberalizem kot tak.

    • Berem: “V krščanstvu tako v osnovi ni nič več liberalizma kot v komunizmu.”

      🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂

    • kako hudo FDVjevsko izpeljevanje kontradikcije.

      Katolik je kdor živi odnos z Bogom in Cerkvijo in se odloča in izbira vsak trenutek po svoji vesti glede na znanje, ki mu ga je ta religija dala. Tu gre za duhovno plat, ki mora sevati v zunanjosti, v real življenju, ne samo v teoriji, sanjarjenju in molitvah.

      Klasični liberalec pa je v tem, da se zavzema, da se država ne vpleta v ekonomijo, da ne zvišuje prisilnih terjatev ( davkov), da večina ljudi ne živi na psipevkih države itd. Klasični liberalec zna delati in prodajati svoje delo kjerkoli po svetu. Zavzema se proti parazitskemu, kolektivnemu vpletanju v družbo in gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, penzije.

      Katoliški klasični liberalec ustvarja in moli. Moli in dela.
      Ravno obratno pa socialistični katoliki bolj verjamejo v varnost socialne Države ( malika), ki jim tala denar ( Mamon) kot pa v Boga. Katoliški klasični liberalec ne verjame v trg kot v Boga, niti v Denar, Bogastvo, še manj v potrošništvo. Trg je zanj samo mehanizem, kot 1. ali 2. Newtonov zakon ali 1. in 2. Kirchoffov zakon. Za preživetje dela in ustvarja, posledica tega je pravično zaslužen denar. Brez pohlepa. Medtem ko socialistični paraziti ves čas z zavistjo in pohlepom prežijo na tuj denar.

      • že to, da mi podtikaš FDV-jevstvo, s katerim niti približno nimam ničesar opraviti, priča o tvoji ideološki pristranskosti in obremenjenosti. še več, študiram na fakulteti, ki jo levičarji označujejo za lego janšizma. toliko o tem, tako da za levičarje sem janšist, za desničarje pa očitno FDV-jevec, kar pomeni, da sem na pravi poti. 🙂

        “Katolik je kdor živi odnos z Bogom in Cerkvijo in se odloča in izbira vsak trenutek po svoji vesti glede na znanje, ki mu ga je ta religija dala.”

        joj, ste nekateri naivno zavedeni in se ne zavedate očitnih kontradikcij. saj si sam zapisal: katolik je kdo živi odnos z bogom in cerkvijo… kar pomeni, da se mora tudi nujno odločati znotraj teh okvirov, torej okvirov te religije. tvoja vest tako ni liberalna, ampak katoliška. 🙂

        “Klasični liberalec pa je v tem, da se zavzema, da se država ne vpleta v ekonomijo, da ne zvišuje prisilnih terjatev ( davkov), da večina ljudi ne živi na psipevkih države itd. Klasični liberalec zna delati in prodajati svoje delo kjerkoli po svetu.”

        to je samo ekonomska plat liberalizma in še to samo en njen del. na osnovi te definicije je tudi kitajska liberalna država, kar pa seveda je daleč od resnice. ker poglej, takoj ko se pojavi nek element, ki recimo ni v skladu s tvojo katoliško moralo, se boš ravno tem vrednotam liberalizma odpovedal in boš zagovarjal poseg države. si za legalizacijo prostitucije, mamil, trgovanja s človekovimi organi, podpiraš splav, poroke istospolnih ipd.? če ne, potem si proti liberalizmu. to je dejstvo. ti temu lahko rečeš katoliški liberalizem, ampak v osnovi to ni liberalizem, kot v osnovi ni liberalizem komunistični liberalizem, ki se ga grejo kitajci. tudi kitajci bojo takoj, ko bi ta liberalizem posegel v vrednote komunistične oblasti, v ta liberalizem posegli in ga omejili. tako da še enkrat, tvoj liberalizem ni liberalizem, ampak metifizični socializem, ki podpira kapitalizem znotrajv okviru katoliških vrednot.

        • Ti izpeljuješ govorjenje o liberalizmu iz socialnega liberalizma, ki ga jaz poimenujem socializem. Kateremu namen je sprevračati obstoječe vrednote. Delati splav kar naenkrat ni več ubijanje otrok? Mene liberalizem kot ideologija družbe ne zanima. Zanima me samo kot mehanizem za bolj pravično delovanje družbe. Kitajska ima svobodni trg na nivoju priznavanja privatne lastnine in odpovedi kolhozem ( kar Slovenija nima). Ampak tam je partija še vedno v vlogi diktatorja, ki hkrati kot mafija pobira od podjetnikov koncesije, mafijske davke, zato so komunisti iz CK Kitajske najbolj bogati državljani Kitajske, saj služijo milijarde dolarjev s pomočjo korupcije. Kitajska je v bistvu fevdalna država, kjer je na mikroravni narejen svobodni trg. Na Makroravni pa še vedno fevdalizem. Svobodni trg predpostavlja tudi vrednote in pravni sistem. Tega Kitajci tudi še niso razrešili, Cerkev pa pri tem nima problemov, ker je v svetu te vrednote postavljala.
          http://en.wikipedia.org/wiki/SchoolofSalamanca

          Brez ekonomske svobode, človek ni resnično svoboden. Če je človek na plačilnem listu države, potem to ni svoboden človek.

          Seveda sem proti splavu, proti suženjstvu, proti trgovanju z notranjimi organi živih ljudi itd.
          Socializem jemljem kot proticivilizacijsko ideologijo, medtem ko klasični liberalizem civilizaciji pomaga v vseh ozirih.

          • socialni liberalizem spet ni liberalizem in zanj velja isto kot za katoliški liberalizem, saj zgolj vsebuje neke elemente liberalizma, hkrati pa se liberalizmu odpoveduje vsakič, ko bi ta posegel v vrednote socializma oz. socialno pravičnost. v obeh primerih gre za ideološko zaznamovan liberalizem.

            jaz govorim o liberalizmu kot takem, katerega osnova je nepogojena osebna svoboda in enakopravnost in ne o njegovih različnih derivatih.

            splav pomeni osebno svobodo ženske, da se odloča o tem ali bo imela otroka ali ne. gre za tipično liberalno vrednoto. tudi ne gre za otroka, ampak za zarodek, ki je daleč od faze otroka.

            in zanimivo, da govoriš o sprevračanju obstoječih vrednot, hkrati pa si očitno pozabil ali pa morda tega sploh ne veš, da pomeni, v zgodovinskem smislu, liberalizem ravno to, torej zavračanje nekih obstoječih vrednot v korist večje svobode posameznika in enakosti med ljudmi. ravno liberalizem je tisti, ki je omogočil idejo, da je splav pravica žensk, da samo odloča o svojem telesu. popolnoma enako velja za legalizacijo prostitucije. spet gre za pravico ženske, da sama odloča o tem, kaj bo s svojim telesom počela.

            in spet, pri liberalizmu ne gre za ideologijo kot tako, ampak ravno za to, da se družbo čim bolj osvobodi raznih ideologij. liberalizem je tako, če hočeš, “ideologija”, ki odpravlja ideologije. liberalizem je tako posegel tako v krščansko ali katero drugo versko ideologijo kot posega v ideologijo socializma, komunizma itd..

            “Kitajska ima svobodni trg na nivoju priznavanja privatne lastnine in odpovedi kolhozem ( kar Slovenija nima). Ampak tam je partija še vedno v vlogi diktatorja, ki hkrati kot mafija pobira od podjetnikov koncesije, mafijske davke, zato so komunisti iz CK Kitajske najbolj bogati državljani Kitajske, saj služijo milijarde dolarjev s pomočjo korupcije.”

            saj isto počne sveti sedež. 🙂 papež je de facto diktator, ki odloča o vsem znotraj cerkve, ki temelji na verskih dogmah. cerkev ne pozna demokracije. liberalizem oz. kapitalizem pa dopušča do tiste mere, do katere je to nujno, da si zagotavlja obstoj, torej denar in moč ter vpliv.

            tako da ravno v tem je moja poanta. seveda kitajska ni liberalna država, liberalizem dopušča le na tistih področjih in do tiste mere, ki ne ogroža obstoj partije in isto se dogaja v primeru katoliške cerkve. ko liberalizem trči s krščanskimi vrednotami, potem se mu KC pač odpove.

            suženjstvo in pravica do splava nimata nič skupnega, ampak ravno nasprotno. suženjstvo pomeni zanikanje pravice do osebne svobode, pravica do splava pa pomeni podelitev pravice do osebne svobode.

            tudi ko govoriš o socializmu ti očitno misliš na državni socializem, ki so ga prakticirale komunistične države. ampak socializem je tudi to, kar prakticira KC oz. krščanstvo. krščanstvo ne dopušča izkoriščanja, medtem ko liberalizem v osnovi s tem nima posebnih težav. osnova liberalizma je v tem, da je človek svoboden in enakopraven ostalim ljudem in nič več. ali se je sposoben preživeti in kako, pa ni več problem liberalizma, ampak socializma. in ko se KC npr. bori proti lakoti, proti izkoriščanju itd. uveljavla socializem, ne liberalizem. karitas je, npr. tipičen socialistični projekt.

            in janšističnih fakultet, kot jih imenujejo levičarji, je več. gre pač za zasebne fakultete, npr. fakulteta za državne in evropske študije v kranju ali pa evropska pravna fakulteta ter fakulteta za uporabne družbene študije v novi gorici. janšistične so pa smatrana za to, ker naj bi se na njih koncentriral kader, ki je v politično ideološkem smislu blizu stranki SDS. zato je bilo tudi toliko polemik glede tega, ker je janševa vlada tem fakultetam zagotavljala finančno podporo, ko se je potem vlada zamenjala, so pa te fakultete ostale bolj kot ne brez državne pomoči. hkrati pa sedaj vlada pripravlja zakonodajo, na osnovi katere bo tem fakultetam skoraj nemogoče poslavati, ker te fakultete večinoma delujejo na principu avtorskih pogodb in predavatelji niso na njih redno zaposleni, zakon pa predvideva, da bi lahko poslovale le fakultete, ki imajo nek določen procent predavateljev redno zaposlenih, kar pa si neka zasebna fakulteta težko privošči brez državne pomoči, ki so jo deležne javne fakultete.

          • Peter: tole družboslovno, ideološko in filozofsko razpravljanje o liberalizmu me utruja. Bom praktičen:
            sem katolik, ki se zavzema za svobodni trg, minimalno državo ( samo vojska, policija in sodišča), pravno državo.

            Prve inštitucije solidarnosti so bile Cerkvene. Zrastle so na temelju solidarnosti, prostovoljstva, kar je ključno v vseh zdravih kapitalističnih državah. Socializmi so te inštitucije podržavili in solidarnost PRISILNO zapovedali, da jo vzdržujejo z brutalnim ropanjem in PRERAZPOREJANJEM TUJEGA DENARJA.

        • še to: janšist zame ni desničar. Kar me pri janšistih moti, je njihova socialističnost in to, da nimajo zgrajenega sistema vrednot. Zgolj za mišjo dlako so boljši od ostalih socialistov v Sloveniji.
          Katera pa je ta janšistična šola, to prvič slišim?

        • To ste zelo dobro zapisali, z izjemo neposrečenega opletanja z nekimi socializmi. Katoliška cerkev je bila skoraj do polovice 20. stoletja zelo odkrito protiliberalna. Žal pa imamo danes tudi take mislece, ki prihajajo iz kalvinistične ZDA in katolicizem prirejajo po svojih potrebah.

        • Peter, nalagaš da je kaj. Krščanstvo ni ideologija? Kje si to potegnil.
          Vest je seveda katoliška. Kakšna pa? Liberalizem zna povleči ljudi predaleč, ideološko. V tem klasični liberalec ne posega v vest, ampak pazi na to da je ne bi skrunil. Vse kar ne skruni vesti je stvar razprave.
          Da pa je katolištvo “totalitarni socializem”, pa tudi spet ne vem odkod si to potegnil. Katolištvo zavrača celo “krščanski socializem”!

        • Peter, z napadanjem Pavla ne boš ničesar dosegel.

          Ti bi rad krščanstvo proglasil za socializem, ker ti tako ustreza.

          Tvoj problem Peter je v tem, da si sam obremenjen s sovraštvom do libealizma ali pa krščanstva.

          Nič novega. Pavel ima prav.

        • Tovariš Peter, to, kar ti praviš, ni noben liberalizem.

          Klasični liberalizem temelji na vrednotah – ozoroma kot so rekli očetje Amerike – temlji na 10 zapovedih.

          In to ni v nasprotju s krščanstvom. Dejansko se je izkazalo, da spoštovanje krščanskih načel, prinaša več blaginje, kot relativizem.

  5. Zelo nadrobno opisan argument recimo proti konservativnemu katoliškemu liberalcu”.
    Konzervativni katoliški liberalec je izum, ko pravimo tople vode.
    Navedel bi citat iz sv. pisma-Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust. Raz 3,16.
    Mislim,da imamo enega takšnega “Konzervativnega katoliškega liberaleca” v parlamentu.
    Zagovarja konzervativnost glasuje za pokojnino bivšega predsetnika predsednika in prisega na krščanska načela..
    Mrzel konzervativni um vroča krščanska načela in če to združimo dobimo ….(mlačno vodo)
    Na Balkanu imajo za to dober pregovor ..bi se je..l a da mu ne udže…

  6. Glede resnicoljubja, pravičnosti, poštenja in odgovornosti, ne moreš svobodno izbirati.

    Možno je le dvoje: Ali spoštuješ te vrednote in po njih živiš ali pa ne.

  7. Marsikaj se da napisati v slovenščini,ampak nekateri pregovori so v originalu najboljši. Ga bom pa prevedel po smislu, da ne bo preveč zvenel vulgarno. Rad(a) bi seksal(a) a ostal nedolžen (nedolžna.
    Vem, da je pri tistem lepem politiku trgovina. In to res ni nobena znanost.
    Tako kot ni nobene potrebe “katoliškem konzervativnem liberalcu”.
    Strinjam se, da je razmišljanje avtorja pozitivno in lepo branje. Ampak postavlja se vprašanje kdor ni “katoliški konservativni liberalec” je potem načelo drugorazredni državljan. Vsaj za katoliškega konzervativnega liberalca.
    In to je srž problema v naši državi.
    Razlagamo o etosu, etičnih kodeksih, krščansko konzervativnem liberalstvu. Pozabljamo pa to, da edino kar zaščiti državljana je dosledno izvajanje zakonov.
    Vsakdo ima pravico do svoje veroizpovedi in osebnega pogleda na vrednote.
    Pred zakonom pa ni razlike. Bom navedel kratno pa nazorno primerjavo.
    Ko bodo skupaj v eni celici v zaporu sedeli tako vodstveni duhovniki mariborske škofije in bankirji bo stvar jasna.
    To bo potem enakost pred zakonom.
    Pa je čisto vseno ali se bodo označili za katoliške konzervativne liberalce ali pa za ateistične liberalne konservativce.

  8. Zelo dober članek.

    Kasični liberalizem določen potencial ima.
    Čeprav je zzelo omejen mislim, da tistega nekaj kar potenciala je, ne smemo pustiti propasti. Pa tudi če to pomeni le 5-6% glasov.

    Pomembno je, da se glasovi liberalcev slišijo.

    In pomembno je, da se razmišljanja liberalcev v obliki izdaje knjižnih del spravi v knjižnice. da jih ljudje berejo. S tega vidika mislim, da založba Družina dela dobro in pametno potezo, katere dobrodbiti je potrebno gledati dolgoročno.

  9. Na zahodu liberalcem, ki se zelo militantno borijo za feminizem, homoseksualno agendo, manjšine, pravico do splava itd, rečejo ‘progresivci’, po naše naprednjaki. Čeprav progresivci najraje zase uporabljajo oznako ‘liberalec’, pa so to grozno nestrpni in militantni ljudje in vse, ki samo malo odstopajo od njihovih stališč, imenujejo ‘fašist’ ali ‘rasist’. Če berete Davida Horowitza, ki je sam nekdaj pripadal temu gibanju, boste videli, da vse to izhaja iz ameriških marksistov in komunistov, ki so po izidu Hruščevovega eseja 1956 za trenutek izgubili orientir, potem pa so ga spet našli. Zelo priporočam v branje David Horowitz: “Radical Son” ter kratek dokumentarni film “The History of Political Correctness”.

    Sam sem se vedno bolj prišteval med konzervativce, potem pa so mi nekateri zahodnjaki povedali, da sem prej liberalec kot konzervativec. Moje dojemanje konzervativnosti je blizu Pavlovemu (Pavle iz foruma, da ne bo kakega nesporazumu), je pa res, da je v takšnem pojmovanju veliko lukenj. Vendar je ravno to lepota liberalizma, če mu tako rečemo: namreč, argumentiran pogovor. Tega je v Sloveniji tako zelo malo. Ga je pa na Časniku veliko in zato se redno vračam sem.

    Lep preostanek praznikov vam želim vsem,
    Janez

  10. Janez, točno tako je, kot praviš.

    Danes nekateri liberalizem kar enačijo s tem, da moraš podpirati splav, homoseksualne poroke in posvojitve itd… Po drugi strani ne smeš imeti drugačnega mnenja od tega.

    Vendar pa ni čisto tako enostavno. To so mejni primeri, ko so v igri nasprotujoči si interesi otroka in odraslih.

    Torej – lahko si liberalec in nasprotuješ splavu, ne moreš pa biti liberalec, če podpiraš, da država plačuje stroške splava.

Comments are closed.