O dveh skušnjavah po pokolu v Parizu

67
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Trenutek, ko pariške ulice še smrdijo po smodniku in je kri žrtev na stenah uredništva tednika Charlie Hebdo še sveža.

Nas pa prevevata globoka žalost in zgroženost spričo nasilnega sovraštva, ki ga širijo zamaskirani napadalci.

Poboj novinarjev in policistov, sredi evropskega velemesta in pri belem dnevu, na zavest Evropejcev deluje podobno, kot je napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon deloval na Američane. Ranjen je medij, ključna inštitucija naše civilizacije, četrta veja oblasti, temelj demokratične in svobodne družbe!

Brez kritike bi življenje hitro postalo duhamorno

Karkoli si človek že misli o Charlie Hebdo – da je pogosto vulgaren, neokusen, nespoštljiv –, ostaja dejstvo, da je časopis. Zahodne civilizacije si ni mogoče zamisliti brez svobode izražanja in tiska, ki ostaja njen pomemben temelj tudi takrat, kadar v konkretnih zgodovinskih okoliščinah določeni ljudje in inštitucije to svobodo zlorabijo ali z njo ravnajo kot svinja z mehom.

Naša civilizacija tako močno verjame v človekovo dostojanstvo, da spoštuje tudi človeka, ki se očitno moti ali zlonamerno izkoristi svojo svobodo. Na tovrstne zablode in izpade se ne odzove s surovo silo državnega aparata, ampak upa, da bodo zreli ljudje znali ločiti zrnje od plev.

Charlie Hebdo in njemu podobni mediji znajo biti nadležni. A so tudi majhni in nepomembni. Po njih pogosto posegajo tisti, ki imajo razvite možgane in močan želodec. Prav zato, ker so majhni in kot čeri štrlijo iz morja normalnih, splošnih časopisov ali oddaj, so praviloma dobrodošla dopolnitev prevladujočemu medijskemu ekosistemu in hkrati njegova relativizacija, kritika, brez katere bi življenje hitro postalo duhamorno.

Pomembno, da ne podležemo dvema skušnjavama

Potem ko bomo pokopali ubite, preboleli začetni šok in se vrnili k vsakodnevnim opravilom, bo prišel tudi čas za resno analizo. V vmesnem času, ko je rana še živa, pa je pomembno, da ne podležemo dvema skušnjavama.

Prvič

Prva je ta, da bi dogodek odpravili kot nekaj tujega, uvoženega, kot izraz slepega in nasilnega fundamentalizma, ki smo ga Evropejci že zdavnaj prerasli. Naredili bi veliko napako. Prvič zato, ker to preprosto ne drži: storilci so verjetno zrasli na evropski zemlji, morda celo v istem mestu kot njihove žrtve. Poleg tega ljudje z zgodovinskim spominom vedo, da so se podobne reči zgodile tudi pri nas in da se zgodba lahko v vsakem trenutku ponovi: Bosna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja; komunistično, nacistično in fašistično državno nasilje nad disidenti in njihovimi družinami; umazane državljanske vojne in revolucije; uničujoče, z industrijsko močjo in vrhunsko znanostjo podprte vojne, skratka, desetine in stotine milijonov pobitih mož, žena, otrok in starcev. Pa sem se omejil le na Evropo 20. stoletja po Kristusu.

Ločnica med mirom in vojno, med dobroto in hudobijo ne sovpada z mejo med Evropo in Bližnjim vzhodom, med krščanstvom in islamom, med sekulariziranim Zahodom in religioznim preostankom sveta.

Ta ločnica gre po sredi vsakega človeka, vsake skupnosti, vsake države in vsake kulture. Našega miru ne ogrožajo le zavedeni, zakrinkani, arabske slogane kričoči dvajset- in tridesetletniki, po možnosti “uvoženi” iz daljnih dežel. Mir v moji deželi je ogrožen takrat, ko sem nestrpen do soseda, s katerim se ne strinjam ali mu zavidam, pa tudi takrat, ko molčim in nič ne ukrenem proti objestnežem in nasilnežem okrog sebe.

Drugič

Druga skušnjava je v tem, da bi iz žrtev poboja naredili svetnike. Da ne bo nesporazuma: nič, kar so kot novinarji storili, ne more upravičiti zločinskega dejanja njihovih krvnikov. Ampak to še ne pomeni, da je bilo vse, kar so storili, lepo in prav. Tako, kot je bil Svetovni trgovinski center simbol za marsikateri problem globaliziranega finančnega in trgovinskega sistema ter je bil Pentagon simbol vojaške prevlade Zahoda, je Charlie Hebdo simbol določene lahkotnosti in neodgovornosti, ki je značilna za zahodne novinarje in medije.

Prav bi bilo, da se po tem, ko bomo novinarji in javni komunikatorji pokopali svoje umrle, zamislimo tudi nad tem vidikom svojega dela. Svoboda govora in tiska vendar ne more biti v tem, da lahko počnem, karkoli hočem, ne da bi se mi bilo treba bati negativnih posledic za svoje besede in dejanja.

Če z besedo prizadenem soseda ali spodkopavam temelje skupnega življenja, potem je prav, da za to nosim posledice. Pa ne zagovarjam samocenzure. Sam sebe cenzuriram takrat, ko se bojim ali se udinjam. Ko pa se izogibam besed, ki bi prizadele soseda ali rušile najin skupni dom, skratka, ko sem obziren in uvideven, takrat sem šele zares svoboden.

Kot povsod velja tudi tukaj: če se mi samemu ne uspe vzgojiti in civilizirati, bodo to storili drugi namesto mene in zame. Verjetno s tršimi metodami, kot bi jih uporabil jaz sam.

Pripis uredništva: prispevek je bil naprej objavljen na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


67 KOMENTARJI

  1. Žalostno. AMpak še bolj žalostno: Take stvari se na Bližnjem Vzhodu dogajajo že cela leta vsak dan in vsem brez razlike. In za to nih.če ne prižiga svečke.

  2. Ti skrajneži so napovedali vojno zahodni civilizaciji in njihov cilj je, da udarijo tam kjer najbolj boli, da storijo dejanja, ki najbolj prizadenejo. Prej časom so obglavili novinarje, ki niso bili v ničemur blasfemični, sedaj so napadli novinarje sredi Pariza. Lahko bi udarili tudi drugje, če ne bi bilo teh satiričnih in “blasfemičnih” časopisov. Bistveno manj bi prizadeli, če bi se kdo razstrelil v podzemni železnici. S tem ubojem novinarjev, pa vnašajo neko razumsko logiko maščevanja v svoja dejanja, ki pa je po meje ni. Njihova logika je tu vojaška: “udari tam, ker bo učinek največji.” Če bi usmrtili novinarje neke zmerne hiše, bi njihovo dejanje prepoznali.

  3. Mi je všeč, da se Peter Lah upa govoriti o drugi skušnjavi, ko so skoraj vsi odzivi naravnani v glorificiranje žrtev brezumnega nasilja.

    Imeti javno besedo je občutljiva stvar in velika odgovornost. Ne strinjam se s trditvijo, ki jo avtor ponavlja za mnogimi v SLO, da so mediji četrta veja oblasti. Nimajo demokratične legitimite za to! Tudi vedno znova premnogi dokazujejo, da je niso vredni, tudi če bi legitimiteto imeli.

    Med satiro, zafrkancijo in žaljenjem, poniževanjem, škodoželjnostjo je pogosto tanka linija. In le redkokdo obvlada to vrvohodstvo na dovolj eleganten in človekoljuben način, da ne zdrsne na temno stran.

  4. Imam občutek, da Evropejci ne razumemo čisto, kaj se nam dogaja s temi fanti, rojenimi na evropskih tleh, ki se identificirajo z najmilitantnejšimi islamisti in se ne ustavljajo pred najbolj krutimi terorističnimi dejanji.

    Slišimo polno velikih besed. Ampak nobenih pravih odgovorov na – zakaj?. Če ne bomo vedeli zakaj, ne bomo rešili ničesar, pa če se milijoni Evropejcev na ulicah še tako zaklinjajo, da so solidarni v obrambi vrednot svobode itd.

    Kar si jaz želim za začetek je en dober iskren intervju z enim od teh mladih evropskih ekstremističnih islamistov o tem- zakaj to počnejo.

  5. Odgovor zakaj najbrž ni tako težak. Hipokrizija je velik problem, strupeni ateizem takoj naslednji. To dvoje skupaj pripelje do velikega sovraštva, zelo hitro.
    Socializem, ki pravi, če bi bili mi na oblasti bi bil svet boljši, pa je pot naravnost v jamo.
    Razumevanje svobode, da lahko vrtim gobec kot se mi zdi, je zelo razširjeno.
    Skrunjenje svetega je pravi ateistični šport. O tem se lahko prepričamo celo na tem portalu, kaj šele kje drugje.
    In tale Charlie Hebdo je ena skoraj kot nekakšna francoska Mladina.
    Zelo pogumno je g. Lah napisal o tej drugi skušnjavi.

  6. A res nihče ne vidi, da avtor dejansko trdi, da pobijati tiste, s katerim se ne strinjaš, pomeni “vzgojiti in civilizirati” jih s tršimi metodami.

    Tu gre za problem razumevanja pojma svobode, ki ga avtor očitno ne razume. Bistvo svobode ni v tem, da jo živiš kot “svetnik”, ampak ravno v tem, da jo živiš tako, kot to sam čutiš in hočeš, pri čemer si seveda omejen z enako pravico drugih.

    Ker kaj bi avtor storil v primeru, ko bi se kot kristjan znašel v rokah islamskih ekstremistov, ki bi njegovo krščansko prepričanje dojemali kot “žalitev”? Bi se tem ekstremistom opravičil in jim rekel, ja, zaslužim si strek v glavo, ker sem vas užalil? Skratka, kje naj postavimo mejo, ko je nekdo še lahko užaljen in ko ne sme več biti?

    Če to poanto razumete, potem vam bo jasno, zakaj so te žrtve “svete”. Ne zato, ker bi bi bilo ljudje kot posamezniki svetniki, torej taki, ki nikoli niso naredili nikomur nič slabega itd., ampak zato, ker so branili meje svobode za vse nas. S svojim ravnanjem so vzpostavljali svobodno družbo, torej družbo, kjer vsak lahko pove to kar hoče in čuti, brez da bi se moral za to bati posledic zgolj iz razloga, ker se s tem, da nekdo živi tako kot čuti in hoče, nekdo ne bi strinjal.

    Dejansko svoboden je torej tisti človek, ki razume, da od drugih ne more pričakovati oz. ne sme pričakovati, da bo njegove vrednote spoštoval enako, kot jih spoštuje sam.

    In vem, kaj boste rekli. Kaj pa spoštovanje eden drugega? Ampk kako lahko nekdo govori o spoštovanju, če je sam tisti, ki druge ne spoštuje? A pomeni to, da nekomu odrekaš pravico, da misli, govori in dela to kar hoče to, da ga spoštuješ?

    • Pa kdo neki trdi, lepo te prosim, Lenko Primc, da bi si ljudje iz satirčnega lista zaslužili strel v glavo, če morebiti niso pisali spoštljivo do soljudi!?

      A sploh veš, da smo tule v glavnem kristjani in je eno osnovnih prepričanj kristjana- katoličana, da je človeško življenje nedotakljivo. Človeško življenja Hitlerja ali Stalina ali množičnega morilca je za nas nedotakljivo, kaj šele življenje nekoga, ki nekaj nedostojno škrablja ali kraca! Kar ne pomeni, da naj bi nujno podpirali “pravico” do nedostojnega, žaljivega, poniževalnega, škodoželjnega, namerno zlobnega pisanja. Sploh take javne besede.

      Svoboda brez pravice in brez odgovornosti je izrojena in prej ali slej požre samo sebe!

      • Kje sem pa napisal to, kar me sprašuješ? Jaz sem zapisal, da avtor trdi, da pobijati tiste, s katerim se ne strinjaš, pomeni “vzgojiti in civilizirati” jih s tršimi metodami, kar je povsem ekplicitno zapisano v zadnjem odstavku. Ali so si to zaslužili, ali ne, je drugo vprašanje, s katerim se nisem ukvarjal. Skratka, nikjer ne trdim, da so take metode “vzgoje in civiliziranja” za avtorja sprejemljive.

        In ja, vsaka pravica ima tudi na drugi strani odgovornost, kot ugotavljaš. To, kar pa ti očitno ne razumeš je ravno to, da je tvoja odgovornost v tem, da drugim priznaš pravico svobode v skladu z njihovimi standardi, ne tvojimi lastnimi in seveda obratno. Ker vprašaj se ravno to, kako bi se ti, kot kristjan počutil, če bi za nekoga prikazovanje krščanskih križev v javnosti bilo žaljivo? Kaj bi rekel? Ja, verjetno to, da je biti kristjan tvoja pravica, a ne? In nič drugega zase niso zahtevali ti ljudje, ki so bili pobiti. Zahtevali so pač zase to pravico, da jim neka islamska užaljenost, prizadetost nič ne pomeni, kot ti zase zahtevaš pravico za to, da ti užaljenost, prizadetost tistih, ki v javnosti nočejo videti krščanskih križev, nič ne pomeni.

        • Lenko,tega kar VI zatrjujete,avtor na noben način NE trdi,ampak gre za vašo osebno napačno interpretacijo. Ne le tokrat-vedno pogosteje sumim,da vaše provokacije niso samo slučaj ali pomota. Namerno sprevračanje besed drugih pa je grožnja resnici in pravičnosti in s tem prav tako oblika nasilja-pa čeprav spolzko prefinjenega.

          • Ne samo da tega ne zatrjuje, ampak to zatrjuje eksplicitno.

            Najprej pravi: “Če z besedo prizadenem soseda ali spodkopavam temelje skupnega življenja, potem je prav, da za to nosim posledice.”

            Posladice so pa tole: “…če se mi samemu ne uspe vzgojiti in civilizirati, bodo to storili drugi namesto mene in zame. Verjetno s tršimi metodami, kot bi jih uporabil jaz sam.”

            Ampak saj pravim, nikjer ne trdim, da takšne posledice avtor odobrava, trdim le to, kar je ekspicitno zapisano, da kdor se tem možnim posledicam ne poskuša izognit sam, ga čaka to, da ga bojo “vzgojili in civilizirali” drugi.

  7. Tudi jaz zadnjega stavka g, Laha ne razumem kot odobravanje pokola, pač pa kot logično ugotovitev, da sam sebe vzgajam z milejšimi metodami, kot bi me vzgajal nek tujec.

    Pa še en spomin; še danes po toliko letih se spominjam kako sem bila čustveno prizadeta ko je Mladina objavila sliko brezjansko Marijo z podgano v naročju, ne samo jaz tudi mnogo drugih. Kaj se je zgodilo, nihče od javnih osebnosti ni tega dejanja obsodil, če se prav spominjam je tudi sodišče razsodilo, da je tako izražanje “umetniška” svoboda, do kar imajo “umetniki” pravico. Ti “umetniki” (neka glasbena skupina), so to “umetnino” dali na naslovnico na novo izdane kasete, samo zato, da bi se kaseta s to pravokacijo bolje prodajala.

    Podobno so mnogi verni Muslimani čustveno prizadeti, če njihovega preroka , ki jim je svet, slikajo in objavljajo golega, ali v podobnih zaničevalnih podobah.

    Zgoraj navedeno, ali spodnje je zame navadno pobalinstvo, ne pa umetniška svoboda, ali novinarska svoboda.

    Poboj odločno obsojam. ŽAL pa niso vsi ljudje tako miroljubni, kot smo slovenski kristjani !!!

    • Saj ne gre za to, da bi pokol odobraval, gre za to, da pokol označi kot “vzgojo” oz. proces “civilizacije”, kar dejansko trdiš tudi sama. Skratka, a res lahko govorimo o tem, da nas taki poboji kot družbo civilizirajo in vzgajajo? Ker če to drži, potem jih lahko takoj označimo kot legitimne v tem smislu, da so v posledici koristni, saj je ja koristno, da se ljudi vzgaja in civilizira, a ne? To je sporno. Iz česar potem sledi, da tisti, ki jim manjka vzgoja in civiliziranost niso ti pobiti, ampak napadalci.

      Skratka, a to, da bi te nekdo pretepel, ubil, ker bi ga tako ali drugače užalila res pomeni, da bi te s tem “vzgajal”?

      In ja, primer, ki ga navajaš glede skupine Strelnikoff je povsem ista zgodba. Problema, ki ga izpostavljam pa ne razumeš zato, ker se nisi sposobna vživeti v vlogo žrtev in njihovega prepričanja, ker ga že v osnovi zavračaš kot nelegitimnega. Ker zamisli si, da bi te nek tak islamski skrajnež napadel in ubil zato, ker bi molila v neki krščanski cerkvi in bi on v to cerkev vrgel bombo zato, ker bi ga to, da si ti krisjan žalilo? Kako bi ta napad dojemala? A bi ga razumela? A bi rekla, ja, morda sem bila pa premalo “vzgojena” in “civilizirana” in bi se morala krščanstvu odreči, se torej samo sebe “vzgojiti”, ker to nekega islamskega norca žali? A je to tvoje sporočilo?

      Če ni, potem moraš enako razumeti to skupino Strelnikoff in njihovo pravico, da se svojim prepričanjem in mnenjem ne odrečejo zato, ker npr. žalijo kristjane. Bistveno je to, da če se ne zavzemamo za to, da je v svojem prepričanju in izražanju svojega prepričanja vsak nujno svoboden, potem v tem ne more biti svoboden nihče. Tudi ti ne. To je poanta. Če ti svojih meril ne boš omejila le nase, potem teh svojih meril nase ne bo omejih nihče, kar pomeni ravno to, da te potem lahko nekdo, ki se glede nekih prepričanj s tabo ne strinja, kadarkoli napade, tako ali drugače, tudi s posledicami za tvoje življenje. In ravno to, se je v tem primeru zgodilo.

      Tako da tu ni vprašanje to, ali je prav ali ni, da se nekdo dela norca iz neke vere, ampak je vprašanje, ali si želim živeti v družbi, znotraj katere mi bo zagotovljena svoboda izražanja svojih prepričanj in stališč, ali ne. To je tisto, kar je v interesu vsakega posameznika. Ker zgolj to, da ima nekdo pravico, da se z mojim prepričanjem ne strinja, je pogoj, da imam jaz lahko pravico do svojega prepričanja. Ker takoj ko to pravico jemljem drugim, si jo jemljem tudi samemu sebi.

      In tvoj zadnji stavek dejansko pravi, da si ti popolnoma ista kot ti islamski skrajneži, z eno samo razliko: za to svoje prepričanje nisi sposobna tudi ubijati. In potem pomisli, kaj bi se v Sloveniji dogajalo, če bi se ti miroljubni kristjani odločili, da ne bojo več tako miroljubni? Ravno to, kar se je zgodilo v Franciji. Mentaliteta za tak pokol je že podana, manjka samo še “pogum”, ali pa “norost”, da se ta mentaliteta udejani na tak krut način. Se pravi, edini razlog, zaradi katerega so člani te skupine Strelnikoff danes živi je to, da na srečo kristjani v Sloveniji v imenu svoje užaljenosti, prizadetosti niso pripravljeni ubijati.

      Ampak to ni problem le vere, ampak vseh ideologij. Podobno so v imenu “užaljenosti” pobijali tudi nacisti, fašisti, komunisti, itd., torej ravno iz te nesposobnosti drugim priznati svobodo do lastnega prepričanja. Tako da seveda je povsem normalno, da nas določene stvari žalijo in je tudi normalno, da mora biti glede teh žalitev neka meja, ampak ta meja mora biti postavljena tam, kjer nekdo nekaj stori z namenom, da nekoga drugega prizadene in ne zgolj zato, ker je pač preprosto sledil svojim prepričanjem. Jaz npr. nisem ateist zato, da bi tebe žalil kot krisjana, kot ti nisi krisjan zato, da bi žalila mene kot ateista, ali da bi žalila kristjana, a je tako? To je bistvo.

      • Ti Lenko imaš težave sam s sabo. Ti si zdaj izenačil eno molitev ene vere – z direktno žalitvijo druge vere.

        • Ne jaz, islamski fundamentalizem to počne. Pa kje ti živiš? Pojdi v islamsko državo in jim povej, da si kristjan. Potem pridi povedat, kaj se je zgodilo. (sarkazem)

  8. dodajanje kur na jajce na kuro na jajce … večinoma zgolj nepotrebno širi ogenj.

    ko nekdo nariše – kako bi rekel – obče nespodobno stvar (kot npr. mohameda na golo ali podgano na marijo ali …) se je dobro takrat oglasit in o tistem reči, da je obče nespodobno (zopet brez iskanja zarot, posploševanj, dodajanj jajc in kur).

    ko nekdo pobije ljudi, se pa spet oglasit in o tem rečt, da je sfaljeno in to je to (brez iskanja nekih razlag in kontextov – pobijalci niso lih neki sokrati, da bi ful študirali, kam in kako gre svet – parola ali dve pa so na konju).

    še o prevladujočem slogu odzivov teh dni (ki mu zgornje ne sledi):
    če se predmetov preučevanja pri komentiranju vsaj malo ne zameji, pride do tega, da na vsak dogodek beremo polpametne kolumne, ki na 20cm napišejo čim bolj pestre asociacije.

  9. Ja, to Lenko brusi dlake na jeziku.
    Jaz tudi ne vidim, da bi Lah tako neumnost podpiral. So pa včasih pesti pele zaradi žalitev. Zdaj smo pa kot “nenasilni”…

    • Še enkrat več. Nihče ne trdi, da bi avtor podpiral poboj, tisto, kar očitno podpira je pa kazen kot taka. Potem se lahko prepriamo samo še o tem, kakšna naj bo kazen. Ti pač praviš, da bi jih bilo treba na gobec, nekdo drugi bi predlagal kaj drugega, ta dva muslimana sta se pa odločila za metek v glavo.

      Ampak sedaj se vprašaj, za kaj so pa ti ljudje bili kaznovani? Zgolj in samo zaradi svojega lastnega prepričanja. A si torej zaradi svojega lastnega prepričanja metek v glavo ali eno na gobec zaslužiš tudi ti, jaz, vsi mi, če se bo to nekomu tako zdelo? Če ja, potem je konec naše svobode in pravice do tega, da imamo svoje lastno prepričanje in ga tudi izražamo, če je vsakemu dovoljeno pametovati o tem, kdo, kdaj in kakšno kazen si kdo, za svoje prepričanje, zasluži.

      • “Kazen je vzgojna.” je vedel že Kljukec s strehe.
        Dobro je, če vzgajani ostane živ, sicer kazen nanj nima vzgojnega učinka.

        • Ja, za tistega, ki je umrl, zagotovo ne, kar pa ne velja za žive. Kazni ne učinkujejo le na tiste, ki so jim namenjene, ampak tudi na vse ostale v smislu, da bi jih odvračale od tega, da bi počeki iste stvari kot tisti, katerim je bila kazen namenjena.

  10. Zadeve, ki se dogajajo vsak dan so dosti bolj kompleksne, vanje je včasih primešana samo človeška hudobija, velikokrat pa tudi ideološka mržnja.

    Vsi smo Charlie. V resnici ne. Kdo pa pozna Charlie?
    Na TW sem videl številne karikature, ki so jih ti karikaturisti in humoristi dostikrat zelo surovo uporabili proti vsakemu, ki je v Franciji ali svetu pomemben: udarili so po papežu, Hollandu, Merklci, islamistih, Alahu. Verjetno so velikokrat prestopili mejo dobrega okusa in spoštljivosti svetega.

    Po drugi strani pa bi islamiste lahko mirno primerjal z komunističnimi teroristi, ki so take pokole delali v Ljubljani in Sloveniji vseh 5 let vojne in potem še po vojni v zaporih, koncentracijskih taboriščih in na berlinski meji proti Trstu in proti Avstriji. Le da zadnjih 45 let legalno. Masleša, Bavcon, Fišer,…

    Se spomnimo “Pretepanje bosanskega dečka v Desklah” kot so pisali naši fašistični mainstream mediji.
    Kaj se zgodi: večina folka ULTRA NAIVNO ( ovce! , ovce!, ovce!) pade na poročanje ( eni na eno stran, drugi na drugo stran – pa čeprav zgodbe nihče ne pozna), na sočutnost!
    Resnica pa je čisto drugačna. Za medije je bil primer zanimiv, da so lahko naredili fašistično zgodbo. Takoj, ko se je začelo širiti pa privat omrežjih, da je zgodba zlagana in izmišljena, pa so utihnili mediji. Ne da bi sedaj predstavili pravo zgodbo in se opravičili številnim žrtvam.
    http://www.delo.si/assets/media/other/20150105//Pismo%20predstavnice%20starsev,%20Nasilje%20v%20Desklah.pdf

    • No, pa se je le pojavilo to pismo, ki ga najprej niso hoteli objavit. Ni nujno, da je v vsem zelo objektivno. Moj vtis je, da se mulci niso ravsali eden na enega, ampak so si nerodneža-prišleka vzeli za tarčo v smislu krdela. Tega se pa res ne sme dopuščat, to ni isto kot običajno fantovsko rivalstvo in prerivanje.

      Je pa po drugi strani res absurdno, kako je v medije prišla zgodba kot nacionalističen in šovinističen problem, kar je daleč od resnice. Kar sem jaz od začetka razglašal za zelo verjetno neutemeljen in zgrešen pristop.

      Ampak naši novinarji stereotipno po starem kopitu. Tudi nekateri, ki jih obravnavajo kot desne. Zapis Steinbucha npr. na temo se je izkazal za veliko streljanje kozlov in kot poceni politična korektnost.

      • ni želel zapustiti razreda
        ===========
        In zakaj bi naj zapustil razred?

        … sem zagovornica ničelne tolerance do nasilja. Ker sem tudi sama učiteljica se …
        ===========
        Takim pa potem sploh več ne verjamem niti besedice. Taki zagovorniki so navadni goljufi, prevaranti. Tako poskuša naprtiti krivdo dečku, ker “ni hotel zapustiti razreda”?!

    • Problem tega pisma je, da vse skupaj relativizira, kot da bi šlo le za en dogodek. Ta pretep, ki je vse skupaj potem izstrelil v javnost je dejansko bil le vrh ledene gore. Saj je ravnatelj javno priznal, da razred tega dečka preprosto ni sprejel, in da so se problemi začeli takoj, ko je prišel v razred. Preprosto gre za to, da so ga vzeli na piko in potem je bil pač tisti, nad katerim so se vsi znašali. In to so vedeli vsi na šoli, vključno z ravnateljem. Kaj se je s tem dečkom dogajalo do tega pretepa in kaj se dogaja na tej šoli, si lahko preberete tule: http://www.primorske.si/Novice/Goriska/V-Desklah-so-ucenci-pretepli-sosolca

  11. Zakonsko uveljavljena pravica se glasi;
    MOJA PRAVICA SE KONČA TAM, KJER POSEGA V PRAVICO MOJEGA BLIŽNJEGA !!! ALI.

    SVOBODA MOJEGA GOVORA (ali drugega izražanja), SE KONČA TAM, KJER ŽALI MOJEGA BLIŽNJEGA !!!

    AMEN !!!

    • Tole je pa tako napačno, da sploh ne vem, zakaj je bilo treba napisati. Po vaši logiki bi se, glede na to, da smo različni ljudje različno užaljeni o različnih rečeh, lahko pogovarjali zgolj še o vremenu, večina umetnosti pa bi bila prepovedana.
      Sicer pa ne vem, zakaj se v teh dneh tako zelo sprašujemo o mejah svobode govora, ko bi se morali o večji zaščiti tega temelja demokratične družbe.

      • Svobode misli in govora ima vsakdo predvsem kolikor si ju sam vzame. In da je svoboden na svoj način. To, da zdaj del novinarjev vzklika, da so tudi oni Charlie, kaže ravno, da ne znajo bit svobodni, ampak se radi skrivajo v kolektivu za stališči drugih.

        Glede umetnosti in tvojega stališča, da bi bila večina umetnosti prepovedana, če bi prepovedovali žaljenje- no, prav to je problem dela današnje “umetnosti” in “umetnikov”, ki bi nekaj bluzili, provocirali in ideologizirali. Tudi žalili.

        Ob izvrstni umetnosti marsikdo lahko zajoka. Ampak ne iz užaljenosti.

        • Nisi me dobro razumel; nekomu je žaljiv penis na antičnem kipu, drugemu rock&roll, tretjemu “dekadentna” umetnost. In to brez, da bi umetniki želeli provocirati ali ideologizirati. Večji problem današnjega sveta kot ranjena čustva je pripravljenost ljudi, da se okličejo za žrtve zaradi najmanjše malenkosti. In potem se po principu “kličejo volka” izgubijo primeri, ko bi bilo zares treba udariti po mizi in kaj prepovedati.

        • To, da smo vsi Charlie pomeni to, da je šlo za napad na svobodo vseh nas. Ker je šlo za napad na vrednote, na katerih temelji svobodna, pluralna in demokratična družba. To je poanta, ki jo je potrebno razumeti.

          • Seveda da je šlo za napad na svobodo in evropske vrednote. S strani dveh asocialnih nevzgojenih mladcev. Reakcija je torej precej pretirana, tudi zato, ker potencialnih novih akterjev islamskega terorizma na evropskih tleh ne bo v ničemer premaknila ali jih od česa odvrnila. ( Če nekateri rabijo tako množično izražanje na ulicah, da si dajo pogum za svobodno izražanje, tudi prav. Čeprav bi ta pogum lahko imeli tudi brez demonstriranja.)

            Reakcija je skrajno pretirana, posebej če držijo novinarske objave ( če ne pa mediji smešno pretiravajo), da je v lov na oba storilca zločina angažiranih, pazite, 80.000 francoskih policistov, kriminalistov, obveščevalcev!

            Potem so pa naši levičarji in tudi drugi po svetu nabijali, kako da je bil ameriški odziv na 11.9., ko sta šla dva polna potniška avijona direktno v dvojčka WTC z 3.000 neposredno mrtvimi, ko je bil en avion kamikaza na sam Pentagon, naslednji ( kjer so potniki pogumno na račun lastne žrtve preprečili diabolični načrt) pa je bilo namenjeno v center ameriške demokracije v Washington, pretiran! A je bil ameriški odziv torej, če spremljamo današnjo Evropo res pretiran? 😉

          • Saj ne gre za to, da je reakcija namenjena islamskim teroristom, ampak nam samim. Kaj pa lahko pričakuješ od islamskih teroristov, če celo “normalni” ljudje pišejo mnenja v smislu, do gre za ljudi, ki so si očitno zaslužili kazen, čeprav je kazen, ki so jo dobili, pretirana. Skratka, očitno je, da so ljudje, ki tega dogodka sploh niso sposobni umestiti v nek sistem vrednot, ki utemeljuje družbo, v kateri živimo.

            Tudi ne vem, morda si kakšen policijski strokovnjak, strokovnjak za državno varnost, terorizem ipd., da si pač sposoben ocenejvati, ali je bil pristop francoskih oblasti v tem primeru pretiran. Iz fotelja izgleda vedno vse zelo enostavno, še posebej, ko je vsega konec. Pri tem pa pa pozabljaš, da so francoske oblasti rešile ta primer v manj kot treh dnevih s tem, da so začeli iz ničle. Torej najprej so morali sploh ugotoviti kdo je streljal v prvem incidentu, kdo v drugem, ali sta ta dva incidenta povezana, ali so mogoče načrtovani še drugi napadi itd. Verjetno se kaj takega ne da z angažiranjem 10 lokalnih policajev.

            Glede teh levičarjev in drugih, ki naj bi nabijali, da je bil odziv američanov na 9/11 pretiran, si kar konkretno izmišljuješ, je pa res, da so mnogi pametovali v istem smislu, kot ga poslušamo v tem primeru, češ, saj so si američani za to sami krivi.

          • Lenko, pač ne 10 policajev. Me ni treba imeti za loleka. Ampak, da je v lov za tremi teroristi angažiranih njih 80.000, je pa za vsako razsodno dušo blago rečeno pretiravanje. Kaj bi pa naredili, če bi res imeli na delu pravo vojno ali množice stotin teroristov? A bi v obrambo tedaj klicali Marsovce?

            Glede Amerike: ni se treba sprenevedat, leta in leta so po naših medijih po 11.9. napadali, žalili, zaničevali Američane ( eni jih še vedno, zadnjič je Černič iz FDV natolceval, da so se Američani maščevalno znesli nad svojimi muslimani in menda celo Siki), ker so sprejemali varnostne protiteroristične ukrepe.

            Me zanima, kako bi razni Marceli Štefančiči reagirali, ko bi okoli njih ( ali bognedaj po njihovih družinah) teroristi začeli razstreljevat bombe. Taki so vedno najbolj pametni, ampak ko gre za njih same, bojo takoj zamenjali ploščo in se delali kot da to ni nič.

            Evo primer, kako je slovenska levica razsodna glede nevarnosti terorizma ( približno tako kot je bila pred osamosvojitvijo glede potrebe po lastnih obrambnih silah). Danes so zgroženi in demonstrirajo po ulicah. Pred enim mesecem so pa preprečili spremembo zakona ( predlog SDS), ki bi omogočil represivno obravnavo tistih slovenskih državljanov, ki se prostovoljno priključujejo islamski državi v Iraku in Siriji in se potem vračajo domov.

            Pri nas so po zaslugi levice in konkretno Cerarjeve vlade mulci indoktrinirani in izvežbani na Bližnjem Vzhodu za islamski terorizem svobodni kot ptički na veji. Po zavestni odločitvi levice in Cerarja. Sami so odgovorni, verjetno zaradi svojih ideoloških predstav, da Slovenija v roke sprejema tempirano bombo. Obnašajo se kot da bi bila ta bomba šopek vrtnic. Ko jo bo razneslo, bojo pa zgroženi in predvsem nič krivi. ( V tej državi sta tako ali tako kriva lahko le Janez Janša ali Cerkev. 🙁 )

          • Saj pravim, morda pa ti o teh stvareh veš več kot francoske oblasti. Meni se ta številka, glede na vse okoliščine in učinke, ne zdi pretirana oz. nesmiselna, še posebej če vemo, da se določene osebe, ki naj bi lahko bile povezane z dogodkom, še vedno iščejo. Hkrati je pa taka številka tudi sporočilo oblasti, da pač na varnost ljudi nekaj da.

            Glede 9/11 delaš zmešnjavo. Kritike na račun ZDA niso šle v tem smislu, da dogodek kot tak ni bil dragičen in obsojanja vreden že na načelni ravni, torej kot dogodek, ki pomeni napad na svobodo vseh nas, ampak je šlo za kritiko ukrepov ameriške oblasti, ki so 1. s sklicevanjem na ta napad močno posegle v državljanske pravice in svoboščine vseh državljanov, kar so kritizirali celo američani sami in 2. s sklicevanjem na ta napad so dejansko ZDA upravičile tako napad na Irak (celo z lažno pretvezo) in kasneje še Afganistan in posredno tudi druge države.

            Glede tega terorizma je pač bistveno vprašanje ravno v tem, ali smo se v imenu ogroženosti pripravljeni odreči delu pravic in svoboščin. Taka da tu ne gre za to, da bi kdorkoli karkoli podcenjeval, ampak za to, da se pač to grožnjo ne uporabi kot nek izgovor večanja represivne moči države v razmerju do državljanov.

            Zakonski predlog SDS, ki ga omejaš pa je bil vsebinsko slab, skratka, pripravljen pravno nestrokovno. Ker določeni vidiki tega problema so v trenutni zakonodaji že upoštevani. Tako da bi morali zadevo bolj dodelati. Sicer pa je predlog SDS podbirala tudi strank ZAB.

      • Dobro. Jaz bi omejil na skrunitev svetega. In če smo toliko demokratični ne skrunimo tudi tisto kar je sveto bližnjim.
        Zlasti bi se tega morali držati ateisti, ker njim ni nič sveto in sploh žalitev ne razumejo.

        • Oziroma se delajo da ne razumejo. Vedo dobro in to s pridom izkoriščajo za provokacije, za izzivanje nasilja.

        • Ok, in kje je meja? Si ne predstavljam, da gre veliko ateistov v mošejo in tam zakolje prašiča ali kaj takega. V evropskem okolju pa je normalna kritika vere in njene vloge v družbi in politiki- tudi zato je naša civilizacija par stoletij pred islamsko. Pomembno mesto v tej kritiki pa imajo tudi karikature, ki lahko mogoče kdaj prizadanejo čustva vernikov. In? Ne vidim razloga, zakaj bi imelo “sveto” nekakšno ekskluzivno pravico biti izvzeto iz neke racionalne kritike.

        • Ateistom nam je “sveto” ravno to, da nam ni nič sveto. In vprašanje, če žalitev razumeš ti, ko praviš, da nam ni nič sveto. Tudi to je žalitev, ampak seveda je ne razumeš, ker žališ prepričanje, ki tebi nič ne pomeni. Tako da očitno je ravno to, da ti pričakuješ od ateista, da spoštuje tvoje prepričanje, s katerim pa sam nisi sposoben spoštovati prepričanja ateista. Mislim, da so taka pričakovanja povsem nerealna in neupravičena.

          • Lenko: “Ateistom nam je “sveto” ravno to, da nam ni nič sveto. ”

            Če nič pomeni nič, potem vam tudi to ni sveto.

            Zaplezal si se??

          • Odličen družbeni inzeniring bi bil poslati zahodne ateiste v Saudovo Arabijo, Irak, Iran, Sirijo.

            Pa naj se tam menijo s fanatiki kaj je sveto, kako je treba spoštovati.

          • Albert, jezik oz. razmišljanje ni matematika, zaradi česar je potrebno določena stališča kdaj razumeti ne izključno na pomensko formalni ravni, ampak tudi vsebinski, torej “brati med vrsticami” kot pravimo.

            Ker v moji trditvi gre za dvoje – “nič nam ni sveto” se nanaša na prepričanja drugih, ne pa tudi na naše lastno. Naše lastno nam je seveda sveto.

            Seveda lahko nekomu to ni očitno na prvi pogled, ampak zato pa obstaja “funkcionalna pismenost”, ki pomeni ravno to, da ne razumeš le pomena posameznih besed, ampak tudi pomena, ki ga ustvarja skupina med seboj povezanih besed.

            Sicer pa se mi kot kristjan potem smiliš, ker moraš v Svetem pismu npr. prebirati tole:

            Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.

            A se je tudi Bog zaplezal?

            Pavel, saj kristjani tam ne bi bili nič na boljšem, da o tem, da gre dejansko tu za konflikt med islamskih vzhodom in krščanskim zahodom, niti ne omenjam. Ateistov je v osnovi premalo, da bi lahko o čemerkoli odločali, pomaga pa to, da imamo ateisti daleč najbolj razumne in racionalne argumente, ker seveda temeljijo na dejstvih, ne veri. In na srečo je pač tako, da tudi večina vernikov v osnovi vendarle daje prednost razumu kot veri, kar se zahoda tiče, se razume. Tako da imamo v osnovi na zahodu sekularne države, čeprav je večina državljanov še vedno vernih.

  12. Vsem zagovornikom komunistične revolucije v Sloveniji in blebetalcem o domnevni kolaboraciji protikomunistov.

    Si predstavljate kako je bilo v Ljubljani leta 1941, ko so na ulicah mesta samo v zadnjih dveh mesecih nori komunisti pobili cca 40 ljudi. Izven mesta, v okoliškoh vaseh, pa do sredine leta 1942 še cca 1000 ljudi.
    Prenesite si v mislih dva pariška dneva in jih podaljšajte na slovenskih pol leta, ko so se dogajale največje zločinske komunistične krvave orgije do konca vojne.
    Jasno je, da se je protikomunistična stran prepočasi in preblago odzvala.

    • Od vseh “komentarjev” sem prebral samo zadnjega.
      Ki je edina prava asociacija na pariško dogajanje.Vse ostalo je hlajenje ust.

    • Ja, prepočasi in preblago se je odzvala zato, ker je na srečo v njeni kolaboracionistični drži, torej podpori fašizmu in nacizmu, večina Slovencev ni podpirala, tako da kaj bolj konkretnega odziva od služenja okupatorju ni zmogla. Žal.

      Sicer pa Francija ni v vojni.

      • Francija je v vojni s teroristi. Vceraj so pripeljali tank na mesto, kjer so par ur kasneje pobili terorista.

        Na srečo pa ni Francija danes okupirana in njen okupator ne igra dvojne vloge.

    • V pol leta vojne so komunistični teroristi pobili preko 1200 civilistov. Kar pomeni, da se je terorizem v Parizu dogajal v Sloveniji med 41 in 45 vsak dan. Le da komunistov ni nihče kaznoval za njihov barbarsko-psihopatski genocid kot te 3 islamistične psihopate.

  13. Slovenski politični vrh je v veliki zagati kam iti.

    V Parizu bo manifestacija proti terorizmu, v Dražgošah pa zbor teroristov.

    • Za teroriste ni dileme. Religijsko bodo slavili teror, totalitarizem v Drazgosah, Pahorja in Cerarja pa bodo poslali blefirati na protiteroristično slovesnost v Pariz. Podobne bleferske trike je izvajal šef komunističnih teroristov TITO.

  14. Mislim, da morajo islamski verniki v zahodnem svetu zaceti ofenzivo pojasnjevanja te skrajne teroristične agresivnosti v odnosu do korana, islamske tradicije in vere.

    Drugače imamo ostali pravico misliti, da je islam teroristična religija in zanjo ni prostora v evropi.

    Do sedaj so veliko premalo storili.

  15. Pred dnevi sem si prebral v knjižnici določene dele korana in bil presenečen, kakšne nasilne in sovražne ter kaznovalne besede uporablja do grešnikov. In če to nekateri vzamejo dobesedno, se zgodo Paris.Povsem drugačen, nenasilen odnos do grešnikov, je v svetem pismu.

    • Ne nakladaj. Vzemi Staro zavezo, pa boš našel kup takih stvari. Če bi jo kdo vzel dobesedno….
      Spet provociraš in izzivaš nasilje!

  16. Spoštovani komentatorji !
    Svoboda ni absolutum, ampak ima meje v svobodi drugega in njega spoštovanjem. Iz tega je treba graditi svoj odnos do svobode in to upoštevati pri delovanju. Prilagam misel Nelsona Mandele, da se pomirite. !
    Nelson Mandela je zapisal: “Resnica je ta, da še nismo svobodni, temveč smo zgolj dosegli svobodo, da lahko postanemo svobodni, svobodo, da nismo zatirani. Nismo še naredili zadnjega koraka v svojem popotovanju, temveč le prvi korak na daljši in celo težji poti. Kajti biti svoboden ne pomeni zgolj odvreči okove, temveč živeti na način, ki spoštuje in spodbuja svobodo drugih. Resnični preizkus naše predanosti je šele začetek.”

  17. Bukey, nad vse lep zaključek tega dolgovezega, “filozofiranja”, ki se vleče kot kurja čreva…………

    Ja, MANDELA JE BIL RES VELIK ČLOVEK !!!

Comments are closed.