Prav zanimivo je poslušati pogovore, dialoge in razprave novo pečenih politikov s »starimi« političnimi mački, kako jih usmerjajo na stare (svoje) politične »tirnice«. Na sedanji osnutek koalicijske pogodbe je zmagovalna stranka iz predvolilnih obljub iztržila zelo malo ali skoraj nič. To je bilo tudi pričakovano. Stranka Mira Cerarja (SMC) je namreč zmagala brez programske vsebine. Da je sploh lahko pričela pogovore z levimi strankami za sestavo vladne koalicije, je morala najprej prisluhniti njihovim programom in jih vnesti v osnutek programskih izhodišč za pogajanja. Ali so bili ob slikovitem vzponu stranke Mira Cerarja njeni botri stari, še vedno komunistično usmerjeni politični »mački«, najbrž ni potrebno gibati. Prav tako tudi ne o naklonjenosti večine državnih medije, ki so zmago dr. Miru Cerarju pripisovali še preden je ustanovil svojo stranko. Ker je bil pri tem edini izpostavljen in znan javnosti so stranko poimenovali po lastnem imenu – Stranka Mira Cerarja.
Predsednik stranke SMC in bodoči mandatar se najbrž še danes ne zaveda, da je v politiko stopil s prevelikimi čevlji. Vsem, ki smo kolikor toliko sledili predvolilnim soočenjem, je bilo očitno, da je predsednik in ustanovitelj SMC ves čas sledil ciljem politiki »sodnih mlinov«, ki so jih v ozadju poganjali »stari politični kadri«. Tako je bila na vseh soočenjih, namesto gospodarskih vprašanj in odgovorov kandidatov, rdeča nit posvečena napadom na predsednika SDS Janeza Janša. K temu so največ pripomogli mediji, ki so kandidatom postavljali posredna vprašanja o krivdi Janeza Janša. Zanimivo je, da so volivke in volivci zaznali kljub temu zaznali politični boj, ki se je odvijal iz ozadja starih političnih ideologov in preko nje prenesel na sodno vejo oblasti, spregledali in vsej negativni medijski propagandi navkljub, Janezu Janši dodelili sedem tisoč glasov in mu s tem demokratično podelili mandat poslanca Državnega zbora. Zanimivo je, da poslanec, ki je prejel desetkrat manj glasov volivk in volivcev sedaj zahteva njegovo »politično obglavljanje.
Ob vsem tem se v parlamentu še kar naprej nadaljuje politični scenarij v duhu nekdanje partije ZKS »kdor ni z nami, je proti nam in ga je potrebno odstraniti«. Žal se ob vsakem času in v vsakem družbenem prostoru pojavijo posamezniki, ki so za denar pripravljeni brez slabe vesti z vsemi sredstvi diskreditirati in tudi likvidirati vsakogar, ki mu ga določijo njegovi plačniki. V politiki za plačilo takih početji denarja nikoli ne zmanjka.
Bodoči predsednik vlade, kljub temu, da je dolga leta sodeloval v senci parlamenta kot pravni svetovalec, najbrž ni opazil nevarnosti in pasti, ki se skrivajo na spolzkem parketu slovenskega političnega prostora. Po sedanjih pogovorih s političnimi strankami, ki so pripravljene sodelovati v vladi Mira Cerarja ni politične pluralnosti pač pa monolitno politično mišljenje. Zato bomo prvič v samostojni Sloveniji dobili enopartijsko vlado, sestavljeno iz posameznih grupacij nekdanje (ZKS) levice. Bo to repriza naše komunistične preteklosti?
Širše vodstvo Nove Slovenija je končno spoznalo, da jo levica želi zbrisati iz političnega prostora. V njenih programskih namerah se ni videla. Zato danes bodoči koalicijski partnerji že napovedujejo, da bo NSi v senci SDS poniknila v pozabo. Če ima stranka NSi svoj konkretni program bo z njim lahko uspešno in lažje na očeh javnosti samostojno nastopala v opoziciji ali pa v sodelovanju s programom SDS z rešitvami za izhod iz gospodarske in politične krize, kot pa bi to počela s svojimi petimi poslanci v senci s šestintridesetimi kolegi in njihovim ponavljajočim, levim konservativnim programom, brez možnosti izhoda iz sedanje krize.
Sodeč po nasmehih političnih partnerjev in njihovih izjavah se je zmagovalna stranka že uklonila njihovim zahtevam. Sicer pa je bil tak scenariji tudi pričakovan. Stranka Mira Cerarja je odšla na volitve kot satelit levih strank, zato drugega tudi ni bilo za pričakovati. To se je pokazalo ob pogajanju s stranko NSi in njenim programom, ki je popolnoma nasproten in gospodarsko naravnan, podobno kot program SDS. Programa obeh strank so sestavili strokovnjaki, ki resno razmišljajo, kako bi rešili potapljajočo ladjo Alenke Bratušek, ki je nasedla zaradi kreditne preobremenjenosti na poti brez izhoda. To je tista »krmarka« Alenka, ki se sedaj ponuja Bruslju kot slovenska rešiteljica. Upam le, da bodo tam spregledali, da prepričana častilka titoizma in rdeče (krvave) zvezde ne sodi v bruseljski tribunal in pod okrilje dvanajstih zvezd device Marije.
Ko analiziram in pregledujem programe strank se sprašujem, zakaj v njihovih programih ni mesta za slovenski narod, domoljubje, naš nacionalni ponos? Nikjer o pol milijona Slovencev po svetu? Povsod samo grabljenje po denarju in političnih položajih. Nobena od strank bodoče vlade nima nacionalnega programa šolstva, kulture, ki bi temeljil na novih osnovah slovenske samostojnosti. Bomo še naprej poveličevali revolucijo in lažne zmage NOB ter slovenski genocid? O, domovina, kdo bo tebe ljubil?
V resnici me njihov predlog programa spominja na staro anekdoto nekdanjega slovenskega politika, ki je bil prepričan, da je s svojimi politično gospodarskimi idejami končal svoje poslanstvo in se je odločil zapustiti politiko ter se posvetiti kmetijstvu. Odločil se je, da bo postal za veterinar. Kmetu, ki mu je zbolela krava se je veterinar Edi dnevno posvečal. Kot veliki deloholik jo je vsak dan obiskoval in odmerjal razna zdravila v prepričanju, da je dela prav. Nekega jutra, ko veterinar Edi ponovno obišče kmetijo, mu kmet pove, da je žival poginila veterinar Edi zajame sapo in vzdihne te reče: «Škoda, pa še toliko idej sem imel za njeno ozdravitev!«
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
