Najprej nekaj o Božičku
Veliko ljudi se danes ne zaveda, da v resnici Božiček in Božič, razen sovpadanja z datumom, nimata nič skupnega. To je pri nas še posebej zavajajoče zaradi podobnosti izrazov. V angleščini sta izraza ‘Santa Claus’ in ‘Christmas’ dosti bolj različna. Izraz ‘Santa Claus’ (Božiček) izhaja iz nizozemske besede ‘Sinter Klaas’ (Sveti Miklavž). Miklavža so denimo v Ameriko uvozili Nizozemci v 17. stoletju (v New Amsterdam, ki je kasneje bil poimenovan v New York). Obisk Miklavža so praznovali na večer 5. decembra. Kot je zapisal Richard P. Bucher na spletni strani Luteranske cerkve iz ameriške zvezne države Kentucky, so po mnenju Francisa X. Wieserja, potem ko so Angleži prevzeli kolonijo in jo poimenovali v New York, angleški otroci želeli svojega ‘Sinter Klaasa’, ki bi jim prinašal darila. Ker pa angleški protestanti niso praznovali dneve svetnikov, je bil obisk Sinter Klaasa prestavljen na božični večer in se je takrat praznoval. Zato je popolnoma netočno trditi, da je Božiček krščanski. Moderni Božiček nima nič skupnega z Miklavžem iz Myre. Na Božička je sicer imel vpliv običaj ‘obiska Sv. Miklavža’, vendar ta običaj nedvomno ne temelji na zgodovinski osebi, temveč prej na predkrščanskih mitih. V prvi polovici 20. stoletja je še posebej Coca Cola imela znaten delež pri popularizaciji in komercializaciji Božička po svetu.
Krščanski Bog proti velikemu letečemu špagetu
Ta primer je zelo ilustrativen kako se lahko verski običaji zlijejo s poganskimi običaji. Zlasti ateisti hitro vzpostavijo vzporednico med vero in bajkami in tako imamo kar naenkrat na isti premici vero v krščanskega Boga in vero v ‘velikega letečega špageta’ (Flying Spaghetti Monster), ki kroži okrog Zemlje. Eden najbolj prepoznavnih sodobnih ateistov Richard Dawkins v svoji knjigi The God Delusion (Bog kot zabloda) med drugim pravi, da ko ga nekdo vpraša ali je ateist, odgovori, da je ateist »tako kot spraševalec v odnosu do Zevsa, Apolla, Amon Raja, Mithrasa, Baala, Thora, Wotana, zlatega teleta in velikega letečega špageta. Jaz dodam le še enega boga.«
Nedvomno je Dawkins priznan strokovnjak na področju biologije, vendar ko napada vero, se zdi, da jo napada z napačno metodo. Kot da ne razume (ali pa noče razumeti) popolnoma predmeta svojega raziskovanja. Ameriški profesor teologije Anthony Di Stefano izpostavi zanimivo misel Davida Bentleya Harta, ki je v kritiki poskusa znanega ateista Daniela Dennetta, da znanstveno dokaže neobstoj Boga, zapisal:
»Če se Dennett resnično želi lotiti znanstvenega raziskovanja vere, bi moral takoj opustiti svoje napore, da opiše religijo abstraktno in namesto tega bi moral vstopiti v dejanski svet vere, da bi lahko pretehtal njene trditve od znotraj. Kot prvi korak bi nedvomno moral – izključno iz interesa po zanesljivi znanstveni metodi in empirični natančnosti – začeti moliti. To je nedvomno drastičen in neverjeten napotek, vendar je edini način kako bi sploh lahko začel pridobivati kakršnokoli znanje o tem kaj je vera.«
O kakšnem Bogu pravzaprav govorijo ateisti?
Medtem ko je Božiček (sicer namišljeno) fizično bitje – starček z belo brado, ki živi na Severnem polu in se prevaža s sanmi – je Bog po veri kristjanov nesnovno bitje, stvarnik vsega fizičnega. V prvem primeru hipotetično obstaja povsem znanstvena metoda, kako dokazati (ne)obstoj Božička, medtem ko za obstoj krščanskega Boga taka metoda ne obstaja, razen če ignoriramo to, kar verniki sami pravijo o svojem Bogu. Nasprotniki vere v Boga pravzaprav želijo dokazati neobstoj takšnega Boga v katerega kristjani v resnici sploh ne verujemo. Glavni srž problema je v tem, da ateisti in verniki ne govorimo istega jezika. Krščanski Bog ni Bog narejen po človeški meri in okusu. In Božja merila niso človeška merila. Zato je moraliziranje ateistov o tem, da ne morejo verovati v Boga, ki dopušča toliko zla, brezpredmetno, saj ga ne moremo ocenjevati le s človeškimi vatli pravičnosti, ki so nepopolni zaradi človekove nepopolnosti. Želijo pa ‘objektivno’ presojati moralnost in pravičnost Boga, paradoksno, tisti, ki prisegajo na to, da absolutnih standardov pravičnosti in objektivnosti ni.
Tisti, ki poskušajo ves svoj intelektualni potencial usmeriti v dokazovanje neobstoja Boga v imenu znanosti, so ironično prekršili že osnove lastne znanstvene metode, na katero prisegajo. Kot pravi DiStefano, pomeni preučevati nekaj ‘znanstveno’, med drugim to, da posameznik sprejme metodo raziskovanja, ki je primerna naravi objekta raziskovanja.
Zato tem ljudem svetujem, da če resnično želijo razumeti vero, naj najprej odprejo svoje srce, naj se lotijo raziskovanja na način, ki je najbolj ustrezen naravi objekta raziskovanja. Vendar za uporabo te metode raziskovanja je potrebno, da se v izhodišču odpovemo lastnemu napuhu in občutku večvrednosti. Korak, ki je pretežak za vse več ljudi.
Naj bo Božič navdih za čim več ljudi, da naredijo ta pogumen korak. Blagoslovljen Božič!
Foto: Free-Extras
Viri: orlutheran, catholiceducation, uath
