Prispevek orožarske industrije v nacionalni ekonomiji ZDA

16
1277
Letalonosilka Carl Vinson v južnokorejski luki Busan. Foto Reuters

Med mojimi vsakoletnimi obiski v Sloveniji pogovor z znanci, prijatelji in sorodniki včasih nanese na trgovino z orožjem. Z dvignjenim glasom in krvnim pritiskom mi razlagajo, kako Amerika bogati s prodajo orožja, kako ta trgovina usmerja ameriško zunanjo politiko in kako Amerika povzroča vojne, da lahko proda več orožja, ga preizkusa v praksi itd. Res je, da je Eisenhower svaril pred “vojaško-industrijskim kompleksom”. To svarilo bi bilo smiselno med drugo svetovno vojno, ko je na visšku znasal vojaški proračun 35 % nacionalnega bruto produkta, in med hladno vojno, ko ga je požrl do 10 %. Danes gre pa tu za številke okrog 3 %.

Zadeva je očitno vredna bolj resnega premisleka, da ne bomo govorili tja v en dan in pri tem kršili pravila zdrave pameti. Smiselno je verjeti, da so večje zadeve bolj pomembne od manjših vsaj takrat, ko gre za denar in materialna sredstva. S tem merilom lahko ocenimo, koliko šteje trgovina z orožjem in cela oboroževalna industrija v ameriškem gospodarstvu. Uporabljal bom podatke z interneta in ne bom navajal posameznih virov.

Nekaj številk o ameriškem gospodarstvu

Bruto produkt Združenih držav je približno 20 tisoč milijard dolarjev. Zanimivo je pogledati, kako velike so dejavnosti v tem gospodarstvu.

Zdravstvo 18 % Energetika 6 %
Prehrambena industrija 10 % Izobrazevanje (javno) 6 %
Transport 7-8 % Avtomobilska industrija 3-4 %
Informatika 7-8 % Obrambna industrija <1.5 %
Finančna industrija 7-8 % Gradbenistvo 6 %

Kaj pa obrambni proračun?

Ameriški obrambni proračun je okrog 700 milijard dolarjev (3.5 % GDP). To ne vsebuje izdatkov za vojno v Iraku, Afganistanu in z ISIS.

Personalni izdatki 35-40 % Nabave 15-20 %
Operacije in vzdrzevanje 35-40 % Raziskave in tehnologija 10 %

To so glavne postavke. Je še nekaj manjših reči, n.pr. vojaške gradnje, stanovanja. Personalni izdatki so plače za vojake in civilne uslužbence, zdravstvo, selitve.  Vzdrževanje so popravila orožja in rezervni deli.  V operacijah so pa stroški za gorivo, strelivo, hrano, obleko. Nabave so nakupi novega orožja. Raziskave in tehnologija so pa razvoj novih orožij. Kar razumemo kot obrambno industrijo, je zajeto v teh treh postavkah.

Kako velika je ameriška obrambna industrija?

Za oceno sem seštel prodajo glavnih proizvajalcev in to nanese okrog 250 milijard dolarjev, našel sem tudi oceno 220 milijard, kar je manj kot 1.5% ameriškega GDP. Res pa je, da ta industrija predstavlja 10 % ameriške industrijske proizvodnje.

Ameriška delovna sila je čez 150 milijonov ljudi. č Vojakov in civilistov, ki delajo v obrambi, je okrog 2 milijona, torej manj kot 1.5 %. Ocene za število zaposlenih v obrambni industriji so okrog 2.5 milijonov. Torej vse, kar zadeva ameriško obrambo, šteje za okrog 3 % delovne sile.

Celoten ameriški izvoz je okoli 1.500 milijard dolarjev, uvoz pa .2600 milijard. . Leta 2017 je bil celoten izvoz orožja 42 milijard, kar je okrog 3 % vsega izvoza in 0.2 % GDP. Za primerjavo: ameriško kmetijstvo ima izvoza za približno 130 milijard, torej trikrat toliko kot obrambna industrija.

Ruski izvozi orožja so ocenjeni na 15 milijard dolarjev, kar znasa vec kot 1 % GDP, ki je priblizno 1300 milijard dolarjev. Torej je za rusko gospodarstvo izvoz orozja petkrat do šestkrat tako pomemben kot za ameriško.

Kar zadeva ameriško gospodarstvo, obrambni sektor torej nima velike teže, nekaj takega kot avtomobilska industrija in manj od kmetijstva. Zato trditve o bogatenju Amerike s prodajo orožja in usmerjanju njene zunanje politike s strani orožarskih lobijev niso prepričljive.

16 KOMENTARJI

  1. Odlicno, da avtor operira kvantitativno s stevilkami ( predpostavljam da vse drzijo) in da demantira ideoloske ocene in floskule. Kolikor vem, vendarle tudi kvantitativno drzi, da je ameriski vojaski proracun nekajkrat visji od kitajskega in ruski. Torej ameriski vojaski primat v svetu trenutno ni ogrozen. Zato ne odobravam, da Trump znatno zvisuje vojaski budget. Kar pomeni dodaten neodgovoren pritisk na ameriski javne finance oz.enormen dolg drzave.

    • Mislim, da Trump bistveno ne zvišuje vojaškega proračuna, ampak samo upravičeno zahteva, da ga zvišajo ostale članice Nata, tudi Slovenija.

  2. Lepo razloženo. Dejstva hitro povozijo ideološke floskule. Toda naši skorumpirani in pohabljeni mediji imajo večinoma raje floskule kot dejstva. In mnogi državljani jim nasedajo.

    Ameriško gospodarstvo je v celoti prodorno in inovativno, zato prednjači na mnogih področjih. Uspešnost na prostem trgu je vrednota, ki je del njihove kulture. Zaradi tega je Amerika bogata in dežela priložnosti za uspešne, sposobne in ambiciozne ljudi. Lenuhom in nesposobnim se godi slabše, a nihče ni lačen.

    • Tudi lacni so vendarle. In predvsem kar precej procentov izgubljenih na druzbenem obrobju. Npr odvisniki od drog. Kriminalci v zaporih in zunaj ipd. V primeri z Evropo, zlasti manjsimi srednjevropskimi in skandinavskimi drzavami veli delez ljudi obtici v vegetiranju. Ali skrajno nezdravem zivljenju. Tudi mnogi profesionalno uspesni sploh nimajo casa za druzino ali da bi svoje dobre zasluzke trosili. Ni vse zlato, kar se sveti oz.ima marsikaj dve plati medalje.

      • Moje ameriške izkušnje so drugačne. Seveda tudi tam ni vse idealno. Je veliko različnosti, kar je za večino samoumevno. Vendar v glavnem vsak sam odloča glede svojega stanja. Pač glede na sposobnosti in ambicije. Revnim in nadarjenim so npr. na voljo (zasebni) skladi.

        Del ameriške kulture je tudi pripravljenost za pomoč ljudem, ki so je potrebni. Ne gre za državno pomoč, temveč spontano pomoč ljudi.

        Kar v Ameriki evropejca moti, je urejenost mnogih mest brez pravih središč.

        • Ta mesta so nastajala v drugem casu kot evropska. Tudi Nova Gorica ali Velenje zame nimata prave duse oz.cara. Malo prevec tekmovalne oz. ustvarjene le za zmagovalce so po mojem ZDA. Politicno sem sicer amerikanofil, da ne bo pomote.

          • To je sicer res. In največ takih je v najbolj socialnih in ekoloških državah, kot je Kalifornija.

            Res je. Tam so eni zelo bogati, eni pa revni na cestah – in teh je vedno več.

            Pa še to je treba vedeti. Nekatere ameriške zvezne države so daleč od kapitalizma, kar velja zmotno prepričanje.

  3. Verjeti je udobno, domače in mednarodno dogajanje pa opozarja, da se je potrebno prepričati in ne kar na slepo verjeti “mainsteam” medijem, domačim in tujim.
    – Malce bolj celovita zanimiva razlaga tematike Understanding the Debt Problem s strani Hon. David. M. Walkerja na https://youtu.be/hsUdK70Jtmc, kjer omenja, da ZDA za obrambo porabijo več denarja kot 20 omenjenih držav skupaj.
    – Za uspešno rast rabijo podjetja trge in vire. Enako velja za omenjeni vojaško-industrijsko kompleks, kar pomeni stalne spopade, kar nazorno omenja ugledni general Wesley Clark, Wars Were Planned – Seven Countries in Five Years na https://youtu.be/9RC1Mepk_Sw ter seveda trgovske sporazume, kot je The Transatlantic Trade and Investment Partnership (TTIP) , kjer naj bi bile multinacionalke nad nacionalnimi državami.
    – Geopolitiko zadnjega obdobja zelo nazorno razsvetljuje tudi Corbettreport, What You Are Not Being Told About the Afghanistan War na https://youtu.be/jUvgnt-cOqI. Za opravičevanje obrambnih izdatkov in nova naročila vojaško-industrijskega kompleksa je seveda zunanji sovražnik potreben, kar nazorno ponazarja žajfnica o ruskem vpletanju v ameriške volitve (pri čemer se ZDA oziroma vpleta v volitve od De Gaullea dalje o čemer govori oddaja na National Geographic).
    Kot državljan bi se želel, da tudi slovenski politiki celovito poznajo te geopolitične trende in ustrezno zaščitijo interese svoje države. Za celovito informiranost se na internetu enostavno najde tudi alternativne informacije.

      • Podatki so dobiček, moč, vpliv, oblast.

        Kaj pa je bilo pri Udbi drugega? A resno kdo misli, da je šlo pri tistih komunistih, ki so prilezli do oblasti, iskreno za idejo?

        Ne vem, kakšen motiv ima Google. Kako naj verjamem, da je zunanja politika ZDA do tretjih držav poštena?

      • Udba kot tajna politična policija, je bila že ustanovljena z namenom zaščite totalitarne oblasti.
        Medtem ko se je google skozi zadnje obdobje razvijal in se še. Ne vem s kakšnim namenom je bil ustanovljen, predvidevam pa da s profitnim.
        Drugo pa je, če je to predmet zlorabe.

      • Ima, žal ne samo zaslužek – če bi bilo to, bi še nekako šlo. Mene ne moti, če mi zna pokazati eno stvar, ki mi bo prav prišla in jo bom kupil.

        Moti pa me politična manipulacija, kar delajo te velike korporacije. Eni bolj očitno eni pa prefinjeno manipulirajo.

        Cenzurirajo govor desnice, konservativcev in forsirajo svojo agendo. To se vidi pri direktni cenzuri zadnje čase – ko ti niti ne pojasnijo, zakaj so te cenzurirali in pa manipulacijah, ko iščeš določene teme – manipulativno pokaže tisto, kar hoče leva politična opcija.

        • Velike korporacije nimajo ideološkega predznaka, ampak so njihove vrednote odvisne od ustanovitelja. Desetletna študija korporacij zapisana v “Built to Last” (https://www.harpercollins.com/9780062119087/built-to-last/) govori o tem. So pa volitve v ZDA predvsem volitve kapitala, saj je potrebno volilno kampanjo financirati. V finišu je dobil izvoljeni predsednik zajetna sredstva, kar govori več analiz po youtubu. Seveda kapital pove svoja pričakovanja. Me pa preseneča, da se je takšen članek pojavil v spletnem portalu s tako ideološko usmeritvijo.

          • Če gre za kakšen primer, kjer ima nek kapital ali korporacija interes sodelovati s skrajno levico (ali desnico), potem je v ozadju mogoče želja, po slabitvi neke države. V oslabljeni državi je laže uveljaviti svoje cilje, kot je vpliv in, vsaj na kratki rok, zaslužek. Naša levica, katere izjave so skregane z vsako fiziko, so jim je v tem primeru v zelo veliko pomoč.

            Kar mene zelo preseneča pri slovenski desnici je to, da se mi zdi popolnoma nemočna ob skrajno butastih izjavah politikov Levice. Ali res ni nobenega, ki bi znal in si upal ob izjavi kakšnega Kordiša v parih stavkih le temu po kmečko razložiti, zakaj je ta popolnoma kretenska.

            —-

            Ne razumem zadnjega stavka. Ali cilja na portal Domovino. Meni se ne zdi ideološka. Pa precej pazim na neodvisnost lastnega mnenja. Vsaj zdi se mi. Razen če šteje to, da sem veren, med ideološko usmerjenost.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite