Osrednja slovesnost ob dnevu drzavnosti. Foto: Danijel Novakovič
V Sloveniji so v preteklih dneh nastali oziroma se razvili pomembni dogodki na raznih ravneh. V večjem delu politike in javnost je bilo vsaj za krajši čas čutiti zadovoljstvo in olajšanje napetosti. Poslanci novega sklica državnega zbora so natančno po predpisanem postopku, brez večjih težav in polemik, sprejeli določila in ukrepe, ki omogočajo funkcijo in delovanje osrednjega telesa slovenskega parlamentarnega ustroja, to je Državnega zbora. Za začasnega predsednika le-tega so kar z 80 glasovi poslancev izbrali Mateja Tonina, predsednika stranke Nova Slovenija, krščanski demokrati. Zanj niso glasovali samo tisti iz stranke Levica. Toninovo izvolitev je v imenu šestih parlamentarnih strank levosredinske usmeritve predlagal Marjan Šarec, predsednik stranke Lista Marjana Šarca. Ta se poskuša potrditi kot vodja nove parlamentarne in vladne večine. Po njegovem zatrjevanju gre za sredinsko in razvojno usmerjeno večino.
Za izvolitev Mateja Tonina je glasovala tudi poslanska skupina stranke SDS, da bi s tem spodbudila oblikovanje nove vlade, ki bi zaradi številnih problemov in nerešenih vprašanj morala čim prej začeti delovati. Vsaj tako je predsednik Slovenske demokratske stranke, Janez Janša, na spletu utemeljil pozitivno glasovanje največje parlamentarne stranke.
NSi se bo še naprej pogajala z vsemi parlamentarnimi strankami
Na ustanovitveni seji parlamenta je Marjan Šarec sicer zatrjeval in poslance prepričeval, da je z glasovanjem njegove in drugih strank za umestitev Mateja Tonina kot začasnega predsednika državnega zbora nastal zametek, nekakšna politična zasnova, nove parlamentarne in vladne koalicije, ki bi ju seveda vodil on. Vendar so ga tako Matej Tonin kot tudi drugi poslanci iz stranke Nova Slovenija, krščanski demokrati, odločno zavrnili. Poudarili so, da se bo njihova stranka o sestavi koalicije še naprej pogajala z vsemi parlamentarnimi strankami, in to s primerjanjem programov o njihovem delovanju in ciljih v novem mandatu slovenskega parlamentarnega sistema. Po splošnem mnenju imata vsebinsko najboljša politično programska programa za delovanje v novih razmerah SDS Janeza Janše in Nova Slovenija, krščanski demokrati, predsednika Mateja Tonina.
Maša za domovino in 25-letnica ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference
Na ugodno vzdušje, ustvarjeno v parlamentu ob glasovanju in izvolitvi Mateja Tonina za začasnega predsednika najvišjega zakonodajnega telesa, državnega zbora, se je vsul val pridržkov in kritik predstavnikov različnih prepričanj in smeri v Sloveniji. Zelo odločen in hkrati stvaren je bil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, med mašo za domovino, 21. junija, v stolnici sv. Nikolaja.
Zore je poudaril, “da so katoličani v Sloveniji še vedno žrtev žalitev, predsodkov in nestrpnosti, pa naj bo to v medijih, politiki ali pa v državnih ustanovah. Politika in ljubezen do domovine se ne bi smeli meriti samo po gospodarskih kazalcih, temveč tudi po tem, kako v Sloveniji skrbimo za družine in otroke in s tem za našo prihodnost. Moramo se odzvati na ključni problem, to je, da smo se v demografski zimi znašli zato, ker nismo dovolj skrbeli za naše družine in otroke”. Maše za domovino – z njo so zaznamovali tudi 25-letnico ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference – so se udeležili tudi predsednik države Borut Pahor, premier v odstopu dr. Miro Cerar, Apostolski nuncij Svetega sedeža v Sloveniji, Juliusz Janusz, in diplomatski predstavniki nekaterih tujih držav v Sloveniji.
Katoličani so še žrtev političnih razmer in sovraštva
Zlatomašnik, upokojeni nadškof dr. Anton Stres, pravi, “da ni hotel živeti tjavdan”. Po njegovem je v Sloveniji samo eno pomembno, in sicer to, da je na oblasti levica. Zato je treba vse druge izključiti. Zloglasni poziv “Ustavite desnico” iz leta 1992 je bil znak za obnovitev in učvrstitev leve prevlade, torej za konec resnične demokracije. Ta usmeritev se ves čas tudi sistematično izvaja, in celo vzgaja. Mnenje, da se bo komunistični izključevalni in totalitarni način razmišljanja v demokratičnih razmerah razkrojil sam od sebe, je bilo usodna napaka”.
Andrej Marko Poznič, publicist in župnik v Ihanu pri Domžalah, zatrjuje, “da morebitna leva vlada ne bo vzdržala celega mandata, tudi zdajšnja ni, pa so bile samo tri stranke v njej. Kako naj verjamemo, da bodo sposobni vladati, če jih bo šest? Kako naj pričakujemo, da bodo naravnani na prihodnost in v razvoj, če so že zdaj ultrakonservativni in nazadnjaški? Če bo Janezu Janši uspelo sestaviti vlado, bo to pravi čudež in dokaz političnega mojstrstva velikega voditelja. Vendar pa tako pričakovanje v danih razmerah ni realno. Leva vlada nas bo po bližnjici pripeljala do novih predčasnih državnozborskih volitev”.
Izvirno, morda povsem novo, je mnenje, ki ga je v Slovenskem času objavil Jože Mlakar, nekdanji ravnatelj Škofijske gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Po njegovem mnenju “Cerkvi manjka poguma, stopiti bi morala med ljudi, saj pri oznanjevalcih Kristusa pogrešamo močne in goreče besede. Zastonj se predstavniki cerkvene hierarhije pritožujejo čez mlačnost svojih vernikov, dokler sami ne premagajo svoje mlačnosti. Od njih zlasti pričakujemo take besede, ki razgaljajo družbeno nepravičnost, pokvarjenost in hinavščino. Posebno še, če je nečedno ravnanje povezano z oblastjo in z vplivnimi politiki”.
V Sloveniji praznično ob dnevu državnosti
Proslavljanje dneva državnosti je potekalo po vsej Sloveniji. Povsod so poudarjali nujnost spoštovanja in ljubezni do naše samostojne in neodvisne države, ki je v 27 letih obstoja dosegla velike uspehe in razvoj. To je storil tudi predsednik Borut Pahor na državni proslavi dneva državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani. Po njegovem prepričanju je vsaj enkrat na leto čas, da na glas povemo, da smo srečni, ker imamo svojo Slovenijo. Brez lastne države ne bi bilo nič bolje, kot je zdaj, ker bi bili Slovenke in Slovenci odvisni od volje drugih.
In še tole. Slovenke in Slovenci smo skupaj z našimi politiki užaljeni in prizadeti, ker nam je ob dnevu državnosti Evropska komisija poslala zgolj formalno čestitko, za Hrvaško pa je sporočila, da ta država navdihuje evropsko povezavo.
Praznični čas je bil tudi čas za oceno aktualne politične situacije, ki je nastala po končanih volitvah v Državni zbor. Starosta slovenske neodvisnosti Ivan Oman, ki bil gost nove oddaje TV Slovenija, ki jo vodi časnikarka in televizijska voditeljica dr. Rosvita Pesek, je menil, da je v Sloveniji nastala možnost, da se oblikuje vlada, ki bo združevala politično levico in politično desnico. Marjan Šarec pa je na drugem prizorišču ponovil, da on in njegova stranka, to je Stranka Marjana Šarca, pri sestavljanju parlamentarne in vladne koalicije v nobenem primeru ne bosta sodelovala z Janezom Janšo in s Slovensko demokratsko stranko. Janša, ki se je s soprogo tokrat udeležil uradne proslave dneva državnosti na Kongresnem trgu, pa se je odzval z izjavo, da si ob državnem prazniku, dnevu državnosti, najbolj želi, da bi Slovenija postala domovina za vse.
Vir: Novi Glas, 28. junija 2018, stran 13
