Novinarstvo ali agitprop?

26

Sklad Josipa Jurčiča je v začetku marca organiziral forum o kakovosti in avtonomiji v novinarstvu. Glede na število novinarjev med navzočimi bi človek lahko sklepal, da pri nas ni nobenega problema. Žal, je ravno nasprotno. Na tistem forumu smo  iz ust kompetentne novinarke slišali o kabinetnem političnem aktivizmu med novinarji, o jurišnikih, o dvojni morali in solidarnosti – eni za “naše”, drugi za “njihove”. Številni navzoči so ji pritrdili, da so aktivizem ter iz njega izhajajoči razdeljenost in nestrpnost do drugega, rak rana našega novinarstva.

Novinarstvo kot profesija je staro nekaj sto let. V tem času smo imeli in še imamo tudi take novinarje in medije, ki so izrazito enostranski, agitatorski in žaljivi. V demokratičnih, pluralnih in pravnih sistemih takšno novinarstvo ostaja na obrobju. Nikakor ni naključje, da tovrstno “novinarstvo” prevladuje v sistemih, kjer so mediji in novinarji odvisni. Ne govorim samo o odvisnosti od avtoritarnih režimov ali sebičnih lastnikov. Obstaja še bolj nevarna oblika odvisnosti, ki je v tem, da novinar, urednik ali lastnik postane agitator oziroma misijonar neke ideje ali skupine. To je ena od najhujših groženj novinarstvu. Človek, ki ni zmožen ločiti lastnih mnenj in interesov od svojega dela, je lahko agitator, propagandist, oglaševalec ali piarovec. Ne more pa biti novinar.

Resnično, dobro, lepo

Mislim, da bi o tem vidiku neodvisnosti morali več razmišljati, ker je bolj pomembna kot neodvisnost od zunanjega pritiska. Zunanje omejitve, če mi je dovoljeno parafrizirati Jezusa, bodo vedno obstajale. Zrelost in avtonomija sta v tem, da si človek izgradi notranjo svobodo. Ta ni v pubertetniškem zavračanju vseh pravil in omejitev, ampak v zavzetem in iskrenem iskanju tega, kar je resnično, lepo in dobro.

Vrnimo se za trenutek k solidarnosti in etičnosti med slovenskimi novinarji. Solidarnost, pravica, morala in etika so enoviti pojmi. Ne prenesejo stopnjevanja in diferenciacije. Veljajo za vse enako. Orwell v Živalski farmi nazorno prikaže, kaj se zgodi, ko jih začnemo različno aplicirati na različne ljudi in skupine, ko v družbi enakih dobimo take, ki so bolj enaki. Konec te zgodbe poznamo: Tisti “bolj enaki” zatirajo navadne člane.

Nisem prepričan, da smo se kot družba in kot “novinarski ceh” dovolj zamislili nad duhovnimi koreninami marksizma in boljševističnega komunizma, ki sta in v mnogočem še vedno oblikujeta način razmišljanja v sferi, ki ji rečemo družba. Materialistični marksizem in njegove izvedenke po definiciji niso dovzetni za argument, da bi človek lahko imel absolutno in transcendentno dostojanstvo. Zato ne preseneča, da je ravno na materialističnem marksizmu utemeljeni totalitarizem v imenu ideje fizično uničil ali zasužnjil več ljudi kot vse ostale oblike totalitarizmov 20. stoletja skupaj.

Človek je absolutna vrednota

V dneh, ko se slovenski dediči komunizma trudijo legitimirati svojih zgodovinskih 15 minut, bi se morali še toliko bolj resno zamisliti ob problematičnih predpostavkah, ki so in ki tudi danes navajajo ljudi k relativiziranju dostojanstva in instrumentaliziranju temeljnih vrednot človekove osebe, družine in vere za dosego “višjih ciljev”. Taki poskusi so še posebno zavrženi takrat, kadar v diskreditacijo in odstranitev političnega ali idejnega nasprotnika povlečejo družinske člane.

Tovrstna refleksija bi koristila tudi tistim v medijskih vrstah, ki imajo danes občutek premoči nad ostalimi. Ko namreč začnemo delati kompromise in deliti ljudi na tiste nad in one pod, potem je le še vprašanje časa, kdaj se bomo znašli med temi drugimi. Od tistega trenutka naprej, ko je revolucija zatrla prvega idejnega nasprotnika, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj je začela žreti lastne otroke. V trenutku, ko sem lahkomiselno ali pa za “višje cilje” žrtvoval otroka, sem prebil jez, ki zadržuje vode vesoljnega potopa. Nastalo škodo lahko popravijo samo novinarji, uredniki, lastniki in bralci. Vsak od nas mora nekaj storiti za to, da bomo živeli v bolj prijazni Sloveniji.

Če bomo stali križem rok, nas čaka potop.

26 KOMENTARJI

  1. “Obstaja še bolj nevarna oblika odvisnosti, ki je v tem, da novinar, urednik ali lastnik postane agitator oziroma misijonar neke ideje ali skupine.” Se strinjam, stric Lah, povsem ustreza urednikom in novinarjem Družine, Reporterja in še zlasti Demokracije. Zadeli ste žebljico na glavico. 😉
    Aja, in Orwell, dragi stric Lah, je bil tako socialist kot materialist kot tudi (resda zelo idiosinkratičen) marksist (le kaj pomeni kratica POUM?). In vsekakor nenaklonjen konvencionalni družinskosti, še bolj pa organizirani religiji (le koga reprezentira vran Mojzes?). Vsekakor pa nedvomno odkritosrčen človek (hotel sem napisati “pošten”, pa je to še ena beseda, ki jo je slovenska desnica povsem priskutila), ki ni prenesel laži. Kar za novinarje Družine, Reporterja in še zlasti Demokracije ni mogoče reči.

  2. Carlos je spet na pol slep zraven ima pa še privide – na desno oko vidi vse, tudi tega, česar ni, na levo oko je pa slep.
    Kaj je glavni problem novinarstva? To da se mediji grejo delanja zgodb, ne pa objavljanja. Kdaj je kakšen od omenjenih medijev z lažmi delal zgodbe? Novinarji omenjenih medijev delujejo kot novinarji, ki objavljao, kar izvejo, dodajo svoj komentar itd. Pa primerjaj to z g. Karbo , ki je z svojimi dokazanimi lažmi razpihoval zgodbo o Patriji – (in tole je samo en primer). Če boš odprl še levo oko, potem boš sam spoznal neumnosti v svojem pisanju.

  3. Tomy, novinarje Družine so zanikali sami avtorji raziskav, ki si jih v tem lasniku citirali. O početju novinarjev Reporterja pa bi ti znala kaj povedati Ana Jud.

  4. Se moram kar strinjati, da vsi negativni pojavi, ki jih našteva g. Lah, veljajo predvsem za “alternativne” medije, ki v resnici to niso. Če namreč velja nek splošen kliše, da so naši mediji neobjektivni, pristranski, zajedljivi in podvrženi raznim interesom, kaj potem predstavlja t. i. alternativa, ki jo zastopata Reporter in Demokracija? Odgovor je znan: ta dva medija predstavljata še hujšo greznico.

  5. Vidim, da je vse kar ni levo in rdeče za nekatere slabo. Ali sploh kaj premislijo preden zinejo .

  6. knalo106: točno vem, o čem govorim. Navsezadnje sem tudi sam katoličan in čeprav me nekateri uvrščajo na levico, se ne smatram ne za levega in ne za desnega. In kot sem že večkrat povedal: imam veliko kritičnega za povedat čez levico, vendar v končni fazi levica ni nič slabša od desnice,
    Bi pa rad gospoda Laha izzval, naj se vendar v svojem naslednjem članku kot medijski strokovnjak in duhovnik konkretno opredeli do načina pisanja, kot ga uporabljajo nekateri samooklicani “kristjani”, denimo Gašper Blažič v Demokraciji. Dokler ne bo prišel s konkretnimi primeri na dan, pa je vse skupaj blef.

  7. Janez, Gašper je vendar naš. Njega pa ja ne bomo kritizirali :), on vendar izvaja agitprop za naše :).

  8. Gospod Lah piše o novinarstvu na splošno. Vi pa takoj koga podpira in kdo je kdo… pa al je naš ali ne. Seveda je štartal provokator Carlos, kdo pa.

  9. Slovenski novinarji naj se ravnajo po dveh svetlih zgledih: eden je Dejan Karba, drugi pa Grega Repovž – in slovenski medijski prostor bo naravnost vzcvetel.

  10. Glede področij, na katere se spoznam in sem – lahko bi rekli – insajder, nestrokovno, pristransko in včasih tudi lažnivo poročajo tako Mladina & co. na eni kot Reporter & co. na drugi strani. V tem pogledu nisem zaznal večjih razlik. Dvomim, da je pri tematikah, na katere se spoznam manj oz. se ne spoznam, kaj drugače.

  11. knalo106 piše: “Vidim, da je vse kar ni levo in rdeče za nekatere slabo. Ali sploh kaj premislijo preden zinejo.”

    Ravno o tem pišem. Žal ne pride do naslovnikov 🙁

  12. Gospodje, ampak Demokracija in Reporter se vsaj sama vzdržujeta, medtem ko se razna odlagališča sicer zaslužnih kadrov, a faliranih študentov (Delo, Mladina…) posredno in neposredno financira z denarjem vseh davkoplačevalcev.

    Če to vam ustreza, naj bo. Meni pač ne.

  13. Demokracijo je na noge postavil in jo dolga leta financiral gospod Ludvik Čanžek. Svojega denarja ni videl nikdar več. Kaj pravite, dragi Prvi bralec, kako so se pa financirali … brezplačniki? 😉

  14. Carslos, zelo šibka primerjava. Brezplačniki so trajali koliko, nekaj mesecev? Vaša rdeča trobila, neprostovoljno financirana z naše strani pa desetletja. In vi se s tem tolažite? Ajajaj!

  15. Prijatelj, Vi ste tisti, ki se tolažite s tem, da se Demokracija in Reporter sama financirata. Če je že vsebina iz greznice, no, je pa vsaj ne plačujete iz svojega žepa? Razen kadar jo kupite … 😉

  16. Žal pri nas ni nobenega časopisa, niti televizije niti radia, ki bi ga z veseljem bral, poslušal ali gledal. Gledam poročila na RTVSLO, berem pa sicer Reporter in Demokracijo, vendar sta tudi ti dve trobili. Vendar če že moram, bom bral vsaj desna trobila, levih pač ne. Pred vojno smo imeli kar nekaj dnevnih časopisov po Sloveniji, ki so bila sicer glasila v lasti političnih strank, ampak medijski prostor je bil prav gotovo bolj pluralen kot danes. Pa so jih po vojni ukinili. Hvala Bogu za internet, da lahko berem tuje medije in poslušam tuje radie – RMF Classic, denimo. Če že blebetajo, vsaj ne vem, o čem blebetajo.

  17. “Gledam poročila na RTVSLO, berem pa sicer Reporter in Demokracijo, vendar sta tudi ti dve trobili.”

    Včasih sem bil reden kupec obeh omenjenih revij, danes seveda ne več, ker vnaprej vem, kaj bodo o čem napisali. Brezveze, mar ne? Enako sem včasih redno poslušl npr. Spoznanje več, predsodek manj na RO, pa tudi vnaprej vem kakšna stališča bodo o čemerkoli predstavljena. Bolje je gledati kak šport ali pa iti na pivo.

  18. @bralec_1

    Kar zadeva financiranje Dela in Mladine iz državnega proračuna (sicer po zelo posrednih kanalih, pa vendarle), se kar strinjam z vami. Če pa delamo primerjavo teh dveh z Brezplačniki, ima pa kolega Carlos (na žalost) kar prav, kajti kar precejšnje število ljudi še kar kupuje omenjena dva medija in ju tako povsem prostovoljno neposredno financira, pri brezplačnikih pa o svobodni izbiri potrošnika pač ne moremo govoriti. Se mar motim?

  19. Spoštovani Clemens, kolikor jaz vem, se tudi privatni Radio Ognjišče delno sofinancira iz proračuna, ker je bojda radiska postaja posebnega pomena.

  20. Prav imate, tovariš rx170, tudi RKC na Slovenskem ima svoje trobilo, ki je poleg tega še proračunski zajedalec.
    In tako davkoplačevalci damo cesarju kar cesarjevega in bogu kar je božjega.

  21. Janez ne ve, o čem govori. On lažnivo pripisuje Reporterju in Demokraciji nekaj slabega, česar pa ni.

    Vse, kar lahko Reporterju in Demokraciji očitamo je, da znajo biti zelo kritični do levice. To ni nič slabega ob dejstvu, da je 90% medijskega prostora pristransko levičarskega.

    V duhu tega je jasno. Reporter in Demokacija predstavljata tržno nišo. Pišeta tisto, česar drugi ne ponujajo. Res ni potrebe, da bi še tadva tulila v isti rog.

    Brezplačniki pa gredo v nos komunajzerjem izključno zaradi kritičnega pisanja do levice.

  22. Ančka, lahko si kar tiho, ker zgodbo o tem, kako je sploh nastala Demokracija, poznam zelo dobro. In sem prepričan, da ko bo enkrat prišlo na dan, kakšnih rabot se je SDS posluževala (denimo v odnosu do Ludvika Čanžka), bo podpora Janši krepko usahnila. Sicer pa me niti ne preseneča, da se je SDS odločila narediti prikrito glasilo, ki je kobajagi neodvisno, dejansko pa dela propagando za stranko. In to naravnost umazano. Vsebino pa večinoma ustvarjajo razni polintelektualni osebki, ki se tako prostituirajo za svojega strankarskega vodjo. Nekaj podobnega je tudi pri Reporterju, le da je tam glavni financer Matej Raščan. Da seveda ne govorim o tem, da je bila Demokracija v času Janševe vlade obilno financirana s strani ministrstva za kultura, šele sedanja ministrica Majda Širca jim je zaprla pipico, za kar ji vsa pohvala. Toliko o tem, kako in koliko se Demokracija “sama financira”. In ne vidim razloga, zakaj bi morali davkoplačevalci plačevati strankarska glasila, pisanje v njih pa se po nivoju ne razlikuje dosti od pisanja brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik. Mislim, da bo slovenska javnost precej presenečena, ko bo prišlo na dan, kdo vse je pisal za Slovenski tednik (seveda pod psevdonimi) in kdo je financiral to smetje. Ni šlo samo za oglaševanje podjetij v državni lasti, ampak še za marsikaj drugega, kar presega meje zakonitosti. In upam, da bo gospod Lah vsaj toliko pošten, da bo tovrstno psevdo-novinarstvo ostro obsodil – ne glede na to, da za te medije očitno pišejo tudi njegovi osebni prijatelji.

  23. CARLOS, //20.4. // g. Čanžka se še spominjajo sošolci iz gimnazijskih let, kot star denar, danes, hoče prodajati svoje resnice za suho zlato ! Kot gimnazijec se je znašel med propagandisti, za boljši jutri .Na pročelju gim. CELJE , so se v tistih hudih povojnih časih pojavili grafiti, zaradi katerih so se nekateri znašli v neljubi priliki, tudi zaradi njega !

    g. CONTRERAS, ali veste , kdaj je začel izhajati “TOTAL” in kdaj je prenehal ? Nekaj tednov pred volitvami in štirinajst dni po volitvah ! “Total ” , rdeča različica brezplačnika ! ALELUJA !

  24. janez, lahko si kar tiho, ker ponavljaš laži, ki jih ponavljajo komunajzerji.

    Ti že ves čas poudarjaš, kako bo Janši podpora usahnila, ko bo prišlo nekaj na dan. Prišlo je marsikaj na dan, pa se je izkazalo za komunajzersko laž.

    In potem začneš spet z negativnimi presežniki, nič pa ne znaš biti konkreten. Demokracija je bila ustanovljena zaradi pretirane enostranskosti večinskih medijev.

    Pod Janševo vlado je dobivala Demokracija, pod Pahorjevo pa Mladina. Ampak to, da Golobičevo trobilo Mladina dobiva denar, te ne moti, moti te pa, da dobiva nek desen medij.

    Motijo te desni brezplačniki levo Dobro Jutro pa te ne moti. V brezplačnikih ni bilo nič nezakonitega, sicer bi že bili ljudje pred sodiščem. Vem pa, da si ti želiš, da bi bilo kritično pisanje o levici protizakonito. Pa k sreči ni.

    Še največji hinavec si ti, ki se hočeš predstavljati kot neodvisni moralizator, v resnici si pa zakrknjen komunajzer.

Comments are closed.