Novinarji ne ustvarjajo verodostojnih vsebin, ker prej kot svojemu poklicu sledijo osebnim političnim preferencam

Združenje novinarjev in publicistovStališče Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) o vladni depeši o stanju v slovenskih medijskem prostoru in ocena stanja v medijih

Vladna depeša o stanju v slovenskih medijskem prostoru, ki je bila objavljena na spletni Platformi Sveta Evrope za svobodo izražanja – kot odziv na alarmantne zapise o vladnih pritiskih na novinarjev –, je po pričakovanju izzvala burne odklonilne reakcije s strani dominantnih medijev in dela politike. Vendar ne glede na to, kaj si kdo misli o politični (ne)primernosti takšnega pristopa, je vsebina te depeše faktografsko precej točna in izpostavlja določene ključne probleme slovenskega medijskega prostora, na katere smo v ZNP v preteklosti v svojih poročilih o stanju v slovenskih medijih že opozarjali. Nazadnje v poročilu iz 12. septembra 2019.

Glavna težava slovenskih medijev je pomanjkanje pluralizma. Za medijsko sfero je značilno močno neravnovesje – to velja tako za tiskane kot za elektronske medije –, ker večina več ali manj odkrito daje prednost politični levici. Dejstvo je, da politične sile, ki so izšle iz prejšnjega komunističnega režima, skupaj s svojimi ideološkimi privrženci tudi po padcu diktature skoraj neprekinjeno obvladujejo gospodarsko, pravosodno in medijsko področje v državi, vključno z javno RTV Slovenija. Posebnost Slovenije med demokratičnimi državami je v tem, da leve politične sile obvladujejo večino kapitala v državi in prek tega usmerjajo tudi medijsko politiko.

Dominantni mediji v kar največji meri sledijo politični agendi levih strank

Novinarji, ki so bili v času prejšnjega nedemokratičnega režima tudi formalno v službi edine dovoljene stranke, komunistične partije, nekateri celo sodelavci tajne policije, so postali uredniki in vodilni delavci številnih medijev. V zadnjih letih je evidentno, da dominantni mediji v kar največji meri sledijo politični agendi levih strank, med katerimi so tudi take, ki so medije povsem obvladovale že v prejšnjem nedemokratičnem sistemu. V praksi se to kaže pri orkestriranem lansiranju novih obrazov v leve politične stranke, ki jih vedno podprejo tudi večinski mediji.

Sledenje interesom levih političnih strank je razvidno tudi na volilnih soočenjih, ko vodilne teme sledijo interesom in političnemu programu levih strank. Veliko nesorazmerje je pri izboru gostov v političnih oddajah. Prihaja do očitnih primerov zlizanosti medija z eno politično opcijo. V teh medijih se tudi stalno šikanira ali celo odpušča tiste novinarje, tudi člane našega združenja, ki delujejo avtonomno. Nekateri drugi, ki so privrženi glavnemu toku, pa so kljub hudim zdrsom in koruptivnim tveganjem nagrajeni in dobivajo večji vpliv.

Večinski mediji pod kontrolo politične levice so bili v preteklosti večkrat grobo zlorabljeni za obračunavanje s političnimi nasprotnik iz desne sredine. Od tu izvira tudi ostra polemika med političnimi akterji, ki so bili žrtve medijskega linča in medijskimi delavci oz. mediji, ki so pri linču tako ali drugače sodelovali. Take polemike ne odobravamo, vendar izpostavljamo, da je za razumevanje medijskih razmer v Sloveniji potrebno poznati vsaj osnovna zgodovinska dejstva ne tako oddaljene preteklosti.

Pristranskost nacionalne RTV

Vse navedeno so pokazale tudi nekatere empirične raziskave (Študija medijske svobode in avtonomije medijskega prostora v Republiki Sloveniji v letu 2007, Medijska svoboda v Sloveniji 2008). Še posebej problematična je takšna pristranskost javnih medijev, predvsem nacionalne RTV, katere delovanje financirajo državljane ne glede na njihovo politično in svetovnonazorsko opredelitev. In ta pristranskost je prišla do izraza tudi ob nastopu tretje vlade Janeza Janše, ki je zaradi epidemije koronavirusa nastopila svoj mandat v bistveno težavnejših razmerah kot njene predhodnice. Priča smo položaju, ko najbolj radikalni novinarji dominantnih medijev, ki jih obvladuje levica (vključno z nekaterimi najvplivnejšimi uredniki in novinarji RTV Slovenija), na družbenih omrežjih odkrito in povsem neprofesionalno izkazujejo svoja politična stališča in odkrito agitirajo proti novi vladi.

Na preizkušnji neodvisnost medijev

Prav tako smo priča položaju, ko je namesto obveščanja javnosti pomembnejše pikolovsko obešanje na posamezne izjave ali manjše zdrse, ter položaju, ko se zdi, da mediji z roko v roki z opozicijo bijejo nekakšen boj proti vladi in ne proti koronavirusu. Takšno stanje je zaskrbljujoče in kaže, da se t. i. dominantni mediji, vključno z javni servisom, pogosto orkestrirano odzovejo na dogajanja, ki niso v skladu z levo usmerjeno ideologijo. Neodvisnost medijskega poročanja je tako na preizkušnji. Ker mediji oblikujejo dojemanje državljanov o političnih in družbenih dogodkih in ocenjujejo vrednost političnih akterjev in drugih zainteresiranih strani, takšno ravnanje in pomanjkanje medijskega pluralizma povzroča popačeno in pristransko dojemanje javnosti.

Dodatna težava je nizka strokovnost novinarjev in drugih producentov medijskih vsebin. Povezana je z visoko stopnjo njihove politizacije. Mnogi od njih delujejo kot politični aktivisti ali/in ideološki agitatorji, promovirajo določeno ideologijo in ali politično agendo, namesto da bi državljanom zagotavljali ustrezne informacije.

Pristranost novinarjev in posledično medijev ni pogojena samo z lastništvom medijev, ampak tudi sistemsko. Ministrstvo za kulturo je namreč v preteklosti premalo pozornosti posvečalo podpori neodvisnih medijev. Prav tako na tem ministrstvu novinarji in publicisti ne morejo pridobiti statusa samostojnega kulturnega delavca, čeprav je nenavadno, da v to skupino spada npr. kinooperater in realizator lutkovne zasnove/tehnolog zaradi deficitarnosti. Neuvrščanje novinarstva kot svobodnega poklica kaže na izrazito anomalijo na tem področju. Tudi t. i. medijski razpisi te anomalije ne odpravljajo, ampak – obratno – krepijo obstoječe kartelno stanje.

Upravni odbor ZNP, 13. 4. 2020

11 KOMENTARJI

  1. “Novinarji ne ustvarjajo verodostojnih vsebin, ker prej kot svojemu poklicu sledijo osebnim političnim preferencam”

    Osebnim??? Mislim, da imajo šefa, ki v služi obdrži poslušne.
    Ampak tudi ta šef ima svojega šefa, ki v službi obdrži le poslušne.
    Ampak …
    Ja, v službi zadrži, lahko pa zapišem pri življenju obdrži.

    No, novinar, do katerega šefa si raziskal? Do konca samo ne upaš objaviti?

  2. Briljantno na kubik!!!

    To je to!

    To so dejstva in dokazi dejanskega stanja na slovenskem medijskem področju.
    Novinarstvo bi moralo biti avtonomno, resnicoljubno in odgovorno. nasploh vrednotno in usmerjeno k ustvarjanju vrednotne slovenske skupnosti.
    Le takšno bi si ustvarilo ugled in zaupanje pri ljudeh.

    • “Novinarstvo bi moralo biti avtonomno, resnicoljubno in odgovorno. nasploh vrednotno in usmerjeno k ustvarjanju vrednotne slovenske skupnosti.
      Le takšno bi si ustvarilo ugled in zaupanje pri ljudeh.”

      Vse to je lepo in prav. Ampak – moramo se vprašati s kom imamo opravka?
      Če gre za našo levico in njene novinarje, ki so dediči totalitarnega sistema, potem se moramo zavedati, da ne gre za ljudi, ki bi jim demokracija bila neka resnična vrednota. Z zastavo demokracije sicer radi mahajo in se pretvarjajo, da je to zanje vrhunska vrednota, v resnici pa so zapisani proslulemu totalitarizmu, ki demokracije ne trpi, pač pa jo sovraži in preganja kjer koli le more.
      Zato je edina možnost, da se njihova ideološka palača podre in zgradi nova, ki bo zares demokratična in bo lahko res imela ugled pri ljudeh. Vsak poskus popravljanja te podrtije pa je že vnaprej obsojen na neuspeh, Sizifovo delo.

      Kdor tega ne razume, ne razume ničesar – bi dejal ranjki Ciril Ribičič…

  3. Danes je menda v parlamentu razprava o tem. Ce bi bil na mestu premiera, bi svojim koalicijskim partnerjem predstavil alternativo, da ce strinjajo s klevetanjem Blaza Zgage in DNS, vkljucno z njihovimi pismi Svetu Evrope, naj potem z njimi tudi sestavljajo vlado.

    Dokler so pa skupaj v vladi, naj delajo tudi navzven skupaj oz izkljucno v dobro ljudstva in naj, vkljucujoc vse koalicijske parlamentarne skupine, odlocno zavrnejo evidentno maliciozna, paranoidna, konfabulatorna levicarska medijska podtikanja.

    Tako kot jih zgledno zavrnil veleposlanik v Rimu Tomaz Kunstelj. A so o tem porocali z izjemo Nova 24TV samo zamejski mediji v Italiji. Slovenija je molcala o vec kot uspesno argumentirani zavrnitvi clanka Blaza Zgage v L’Espressu s strani veleposlanika.

    O, ce nam bi bilo dano, da RTV SLO deluje vsaj priblizno tako posteno in profesionalno kot slovenski studio RAI v Trstu!

  4. Sicer pa toplo priporocam ogled zadnjega Faktorja 424 z odlicnima Pertinacem in Pozarjem.

    Ki razkrijeta ogromno o gnili medijski sceni Slovenije, o tajkunskih lastnistvih, nakazovanjih proracunskega denarja ” nasim medijem”, kdo o tem odloca, kako je POP TV/Kanal A izsilil od kabelskih operaterjev, da jih je treba prisilno financirati. Da gre za lastnistvo druzbe v davcni oazi, kamor torej neobdavceni odtekajo v zepe lastnikov milijoni in milijoni denarja Slovencev, novinarji iste firme pa freh blefirajo, kako oni “preganjajo davcne utaje in korupcijo.” Cudita se prvim potezam nove vlade in ministrstva za kulturo, ki kot da vsega tega ne vidijo in vodije naprej postopke dodeljevanja denarja prav tistim medijem, ki bijejo vojno proti novi vladi, niti ne kazejo namere prekiniti dekadentno-koruptivno priviligiranega statusa PROPlusa. Cudno, res.

  5. Pri vsej tej miselni kloaki “bratstva I edinstva” pa je še najbolj zanimivo to, da si samo po treh dneh delovanja privoščijo kritiko vlade, češ da si je vlada dvignila plače, ko je nagradila tiste ki so ob virusu COVID19 najbolj izspostavljeni, že naslednji hip pa obmolknili ob 30% znižanju plač v solidarnostne namene tistih, ki grejejo poslanske klopi! Interesantno, da se to sodelovanje opozicije z levimi mediji z roko v roki kaže tudi v nadaljevanju, ko zapletejo proceduro izplačil dodatkov zdravstvenemu osebju z zavlačevanjem v parlamentu! Mimogrede prokomi levaki dvignejo še velik pomp ob navadni depeši in plaketiranju izrazne podpore ljudstvu, ki se je držalo ukrepov samoizolacije! Še prava sreča da je na plakatih podpisana SDS, ker drugače bi financiranje pripisali davkoplačevalcem, ne vedo pa niti tega, da z objavami delajo
    brezplačno reklamo samo vladni stranki SDS, ki jim je “ahilova peta” že od pamtiveka, zlasiti ob nostalgiji do utopičnih referenc polpretekle zgodovine!?

  6. Medijski pluralizem je onemogočen zlasti, ko gre za uresničevanje demokratičnih temeljev slovenske ustave in sicer:
    – ko gre za informiranje volivcev
    – ko gre za nepristransko in pošteno sojenje
    – ko gre za obravnavanje in glasovanje predlogov, kar zadeva uveljavljanje ustavnih demokratičnih temeljev
    – ko gre za objavljanje anketnih rezultatov javnega mnenja
    – ko gre za odkrivanje in procesiranje mafijskih poslov
    – ko gre za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in varnosti slovenske države in njenih državljanov

  7. Kršitve medijskega pluralizma je potrebno konkretizirati pravno, kar pomeni, da so v nasprotju z slovensko ustavo in zakoni.

    Slovenska ustava zavezuje vse enako v odnosu do slovenskih državljanov.

    To pomeni, da nima nihče pravice, da medijsko nastopa tako:

    – da se del državljanov počuti kot da so drugorazredni, ker so odrinjeni, zaničevani, neupoštevani, neenako obravnavani.
    – da so informacije zavajajoče ali neresnične v odnosu do dela državljanov
    – da ruši ustavne temelje slovenske države, kar pa ni v interesu velikega dela državljanov….

Comments are closed.