Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

Janšo razglašati za najmočnejšega politika v Sloveniji, kar so zapisali Novinarji brez meja, je povsem zgrešeno, če si pod tem predstavljamo dejanski vpliv na vodenje države ali obvladovanje družbe ali končno, čisto statistično, čas, ki ga je kdo prebil za krmilom.

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Presenetljivo ujemanje

Gotovo obstaja kak kontekst, v katerem je taka oznaka upravičena. V primerjavi s številnimi konkurenti, ki se v zadnjih dveh desetletjih menjavajo kot po tekočem traku in so že nekaj let po svojem vzponu zgolj še geslo na Wikipediji, deluje sedanji premier verjetno res kot močna figura. A to ne spremeni dejstva, da ga je razglašati za najmočnejšega politika v Sloveniji povsem zgrešeno, če si pod tem predstavljamo dejanski vpliv na vodenje države ali obvladovanje družbe ali končno, čisto statistično, čas, ki ga je kdo prebil za krmilom. Ker je zelo verjetno, da se za rabo presežnika v besedilu Novinarjev brez meja skriva prav takšna predstava, mora biti sklep, da niso (vsaj dobro ne) naredili domače naloge.

Žal zadnje čase vse kaže na močno razširjenost neopravljenih nalog na evropskem zahodu. Posledica je, da očitno dandanes ugledni zahodnoevropski mnenjski voditelji in politiki vsak, kar zadeva Slovenijo, delijo predstave prenekaterega Slovenca, ki se mu kljub drugačnim matematičnim dejstvom zdi, da je Janša (ali pa bi bilo v tem primeru bolje zapisati “Janša”) kar naprej na oblasti, že nekako petindvajset let.

Mučno vprašanje

Če je tako, se seveda zastavlja vprašanje, koliko je še v veljavi popreproščena podoba Evrope in sveta, ki smo jo vsaj nekateri ujčkali v zadnjih treh desetletjih. V njenem ospredju je bilo prepričanje, da v Berlinu, Bruslju, Londonu in Washingtonu dobro vedo, kdo je kdo na evropskem vzhodu, in da se bodo z njihovo pomočjo razmere tudi tam nekoč spremenile. A vsaj zdaj gre očitno za iluzijo, celo, ko gre za dobršen del Evropske ljudske stranke. Predstavniki na oblast abonirane politične opcije v Sloveniji so bili pri posredovanje svoje podobe slovenske resničnosti – tudi zaradi splošnih trendov v Evropi – pač veliko uspešnejši. Povsem mogoče je, da se bo ta trend z ne čisto nepričakovanim vstopom Tanje Fajon v domači ring še okrepil.