Teolog in publicist dr. Ivan Štuhec dvomi o tem, da imajo volivci vedno prav.
V Sloveniji so politične stranke enotne zgolj v želji in pričakovanju, da bo novi premier Miro Cerar, predsednik stranke, ki je z veliko večino zmagala na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah, čim prej sestavil novo vlado. Tudi javno mnenje je nestrpno, že nezadovoljno, v pričakovanju, da bo v državi oblikovana sposobna in uspešna izvršilna oblast, ki bi se končno začela spopadati z nakopičenimi težavami in vsesplošno krizo v družbi in državi. Miru Cerarju nemara ne gre oporekati dobrih namer in hotenj, saj že ves čas od vstopa v aktivno politiko poudarja, da bo stremel k uveljavljanju morale, etike in tradicionalnih slovenskih vrednot v državo in življenje, toda doslej kaj več od tega zagotavljanja in načelnega opredeljevanja ni storil. Celo več, v vodstvu stranke je obdržal nekaj najožjih sodelavcev, ki naj bi bili kompromitirani zaradi domnevnih spornih dejanj v preteklosti, zdaj pa naj bi jih Miro Cerar imenoval celo na ministrske položaje.
Premier bo ministre, vseh bo petnajst, ali nemara celo več, iz stranke Mira Cerarja, Desusa in stranke Socialnih demokratov, predstavil v teh dneh, s čimer bo vlada postala operativna, torej bo lahko pričela delovati. Sodeč po ideoloških izhodiščih in programih strank v koaliciji ter upoštevaje politično opredeljenost posameznih ministrov, v delu politike zatrjujejo, da bo nova vlada celo socialistično naravnana. Po prepričanju drugih pa Miro Cerar snuje nekakšno kopijo prejšnje vlade Alenke Bratušek, torej izvršilno oblast leve politične opcije oziroma izbire.
Sicer pa v Sloveniji skoraj ni več prostora za dialog na primerni kulturni in civilizacijski stopnji. Na spletih prevladujejo psovke, žalitve in zlobna opredeljevanja posameznikov, najpogosteje tistih iz sedanje opozicije, pri čemer prednjačijo žalitve na račun Janeza Janše. Puščice zlobnežev so včasih uperjene tudi zoper znane politične osebnosti iz prejšnjih časov oziroma iz nekdanje države. Menimo, da je dobršen del naših ljudi z zanimanjem prisluhnil nagovoru kardinala dr. Franca Rodeta, ki ga je imel na blejskem otoku na praznik Marijinega vnebovzetja. Tam je tudi dejal: “S kakšnimi prošnjami prihajamo pred Marijin oltar? Da bi se v Sloveniji končno nekaj premaknilo, ker je skrajni čas, da bi se naša domovina osvobodila posledic totalitarne preteklosti, zacelila stare rane in stopila v Evropo. Da bi postala dežela, kjer se spoštuje človekovo dostojanstvo kot bistvena dediščina krščanstva, da bi bili prostor prave demokracije, kjer za vse brez izjeme veljajo etične in pravne norme. Da bi v sebi in okrog sebe premagovali sovraštvo in bi se končno nehala tragična razdeljenost slovenskega naroda”.
In kaj se je zgodilo? Na plemenite in humane misli in želje našega kardinala se je z zasramovanjem njegovih prizadevanj in vloge odzval profesor na znani fakulteti ljubljanske univerze, sicer kolumnist znanega slovenskega tednika.
V Slovenskem času, časniku za družbo in kulturo, ki je priloga tednika Družina, je Mitja Štular zapisal, “da se je zaradi sedanjih razmer v Sloveniji med ljudi razlezel strah, ki nas sili v dve vrsti ukrepanja ali obnašanja: ali emigracijo v tujino z upanjem, da so tam stvari bolj normalne, ali pa emigracijo v notranji svet svojih najbližjih, kjer se ukvarjamo zgolj sami s sabo in se hkrati delamo, da nas dogajanje v družbi ne zanima in da nas se sploh ne tiče. V obeh primerih smo storili natančno tisto, kar oni, ki si oblasti ne zaslužijo, a jo zasedajo, od nas pričakujejo. Tihe, marljive, neproblematične davkoplačevalce, ki polnijo državno blagajno, potrpežljivo prenašajo razne neumnosti in prepuščajo oblast drugim”. Znani teolog in publicist dr. Ivan Štuhec iz Maribora, ki je zelo dejaven v slovenski civilni družbi, je šel še dlje in je na protestnem shodu pred poslopjem vrhovnega sodišča v Ljubljani polemiziral z znano tezo, da imajo volivci vedno prav pri svojem odločanju. “Stavek, da imajo volivci vedno prav, ni resničen, ker se lahko motijo. Včasih na žalost to spregledajo prepozno. Ali so volivci imeli prav, ko so v Italiji spravili na oblast Mussolinija in v Nemčiji Hitlerja? Ne, niso imeli prav, in še marsikje ne, tudi v Sloveniji se volivci motijo”.
Pomenljiva in še bolj aktualna je bila izmenjava mnenj o izhodiščih in vzrokih krize v Sloveniji, ki sta si jih na izrednem zasedanju parlamenta ob umestitvi novega premierja podala Miro Cerar in Janez Janša. Predsednik vlade je dejal, da je naš ključni problem nedozorelost ljudi. Po mnenju Janeza Janše, ki pa ga javna občila, kot tudi večine drugih delov njegovega izvajanja v državnem zboru javnosti niso posredovala, pa je omenjena diagnoza zelo površna. Če bi bilo stanje, v katerem smo, zgolj posledica neke nezrelosti, potem bi se usedli in počakali, da odrastemo, in vse bi bilo boljše. Po prepričanju Janeza Janše je največje breme in problem Slovenije ideološka in politična razdeljenost ljudi. Pol jih še za silo verjame v parlamentarno demokracijo in ta polovica državljanov je šla na volitve. Druga polovica prebivalstva pa je obupala in ne verjame več v to, da lahko s svojim glasom kaj spremeni. Sicer pa je Janez Janša, ki so ga na zasedanje parlamenta pripeljali iz zapora, kjer prestaja kazen v zadevi Patria, novemu premierju očital, da parlamentu ni predstavil nobenega programa o delovanju prihodnje vlade, nobenih rokov in nobene številke.
Tudi življenje v Sloveniji postopno prehaja v jesen, za zdaj, hvala Bogu, zvečine še pod videzom normalnosti. V ponedeljek, 1. septembra, se je začelo novo šolsko leto v otroških vrtcih in v osnovnih ter srednjih šolah. Revnim staršem so pri nabavi učnih pripomočkov in drugega potrebnega za šolo veliko pomagali in prispevali organizaciji Karitas in Rdeči križ, razne ustanove in organizacije in tudi posamezniki. Na prvi šolski dan je bilo posebej slovesno v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, kjer so odprli nove prostore Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja. Denar za naložbo je prispevala ljubljanska nadškofija, gre pa pa za eno njenih največjih investicij v zadnjem desetletju.
Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
