Miro Cerar sestavlja vlado politične levice

21

alenka bratusekTeolog in publicist dr. Ivan Štuhec dvomi o tem, da imajo volivci vedno prav.

V Sloveniji so politične stranke enotne zgolj v želji in pričakovanju, da bo novi premier Miro Cerar, predsednik stranke, ki je z veliko večino zmagala na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah, čim prej sestavil novo vlado. Tudi javno mnenje je nestrpno, že nezadovoljno, v pričakovanju, da bo v državi oblikovana sposobna in uspešna izvršilna oblast, ki bi se končno začela spopadati z nakopičenimi težavami in vsesplošno krizo v družbi in državi. Miru Cerarju nemara ne gre oporekati dobrih namer in hotenj, saj že ves čas od vstopa v aktivno politiko poudarja, da bo stremel k uveljavljanju morale, etike in tradicionalnih slovenskih vrednot v državo in življenje, toda doslej kaj več od tega zagotavljanja in načelnega opredeljevanja ni storil. Celo več, v vodstvu stranke je obdržal nekaj najožjih sodelavcev, ki naj bi bili kompromitirani zaradi domnevnih spornih dejanj v preteklosti, zdaj pa naj bi jih Miro Cerar imenoval celo na ministrske položaje.

Premier bo ministre, vseh bo petnajst, ali nemara celo več, iz stranke Mira Cerarja, Desusa in stranke Socialnih demokratov, predstavil v teh dneh, s čimer bo vlada postala operativna, torej bo lahko pričela delovati. Sodeč po ideoloških izhodiščih in programih strank v koaliciji ter upoštevaje politično opredeljenost posameznih ministrov, v delu politike zatrjujejo, da bo nova vlada celo socialistično naravnana. Po prepričanju drugih pa Miro Cerar snuje nekakšno kopijo prejšnje vlade Alenke Bratušek, torej izvršilno oblast leve politične opcije oziroma izbire.

Sicer pa v Sloveniji skoraj ni več prostora za dialog na primerni kulturni in civilizacijski stopnji. Na spletih prevladujejo psovke, žalitve in zlobna opredeljevanja posameznikov, najpogosteje tistih iz sedanje opozicije, pri čemer prednjačijo žalitve na račun Janeza Janše. Puščice zlobnežev so včasih uperjene tudi zoper znane politične osebnosti iz prejšnjih časov oziroma iz nekdanje države. Menimo, da je dobršen del naših ljudi z zanimanjem prisluhnil nagovoru kardinala dr. Franca Rodeta, ki ga je imel na blejskem otoku na praznik Marijinega vnebovzetja. Tam je tudi dejal: “S kakšnimi prošnjami prihajamo pred Marijin oltar? Da bi se v Sloveniji končno nekaj premaknilo, ker je skrajni čas, da bi se naša domovina osvobodila posledic totalitarne preteklosti, zacelila stare rane in stopila v Evropo. Da bi postala dežela, kjer se spoštuje človekovo dostojanstvo kot bistvena dediščina krščanstva, da bi bili prostor prave demokracije, kjer za vse brez izjeme veljajo etične in pravne norme. Da bi v sebi in okrog sebe premagovali sovraštvo in bi se končno nehala tragična razdeljenost slovenskega naroda”.

In kaj se je zgodilo? Na plemenite in humane misli in želje našega kardinala se je z zasramovanjem njegovih prizadevanj in vloge odzval profesor na znani fakulteti ljubljanske univerze, sicer kolumnist znanega slovenskega tednika.

V Slovenskem času, časniku za družbo in kulturo, ki je priloga tednika Družina, je Mitja Štular zapisal, “da se je zaradi sedanjih razmer v Sloveniji med ljudi razlezel strah, ki nas sili v dve vrsti ukrepanja ali obnašanja: ali emigracijo v tujino z upanjem, da so tam stvari bolj normalne, ali pa emigracijo v notranji svet svojih najbližjih, kjer se ukvarjamo zgolj sami s sabo in se hkrati delamo, da nas dogajanje v družbi ne zanima in da nas se sploh ne tiče. V obeh primerih smo storili natančno tisto, kar oni, ki si oblasti ne zaslužijo, a jo zasedajo, od nas pričakujejo. Tihe, marljive, neproblematične davkoplačevalce, ki polnijo državno blagajno, potrpežljivo prenašajo razne neumnosti in prepuščajo oblast drugim”. Znani teolog in publicist dr. Ivan Štuhec iz Maribora, ki je zelo dejaven v slovenski civilni družbi, je šel še dlje in je na protestnem shodu pred poslopjem vrhovnega sodišča v Ljubljani polemiziral z znano tezo, da imajo volivci vedno prav pri svojem odločanju. “Stavek, da imajo volivci vedno prav, ni resničen, ker se lahko motijo. Včasih na žalost to spregledajo prepozno. Ali so volivci imeli prav, ko so v Italiji spravili na oblast Mussolinija in v Nemčiji Hitlerja? Ne, niso imeli prav, in še marsikje ne, tudi v Sloveniji se volivci motijo”.

Pomenljiva in še bolj aktualna je bila izmenjava mnenj o izhodiščih in vzrokih krize v Sloveniji, ki sta si jih na izrednem zasedanju parlamenta ob umestitvi novega premierja podala Miro Cerar in Janez Janša. Predsednik vlade je dejal, da je naš ključni problem nedozorelost ljudi. Po mnenju Janeza Janše, ki pa ga javna občila, kot tudi večine drugih delov njegovega izvajanja v državnem zboru javnosti niso posredovala, pa je omenjena diagnoza zelo površna. Če bi bilo stanje, v katerem smo, zgolj posledica neke nezrelosti, potem bi se usedli in počakali, da odrastemo, in vse bi bilo boljše. Po prepričanju Janeza Janše je največje breme in problem Slovenije ideološka in politična razdeljenost ljudi. Pol jih še za silo verjame v parlamentarno demokracijo in ta polovica državljanov je šla na volitve. Druga polovica prebivalstva pa je obupala in ne verjame več v to, da lahko s svojim glasom kaj spremeni. Sicer pa je Janez Janša, ki so ga na zasedanje parlamenta pripeljali iz zapora, kjer prestaja kazen v zadevi Patria, novemu premierju očital, da parlamentu ni predstavil nobenega programa o delovanju prihodnje vlade, nobenih rokov in nobene številke.

Tudi življenje v Sloveniji postopno prehaja v jesen, za zdaj, hvala Bogu, zvečine še pod videzom normalnosti. V ponedeljek, 1. septembra, se je začelo novo šolsko leto v otroških vrtcih in v osnovnih ter srednjih šolah. Revnim staršem so pri nabavi učnih pripomočkov in drugega potrebnega za šolo veliko pomagali in prispevali organizaciji Karitas in Rdeči križ, razne ustanove in organizacije in tudi posamezniki. Na prvi šolski dan je bilo posebej slovesno v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, kjer so odprli nove prostore Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja. Denar za naložbo je prispevala ljubljanska nadškofija, gre pa pa za eno njenih največjih investicij v zadnjem desetletju.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

 

 

21 KOMENTARJI

  1. Zakaj so novinarji, kakršne bi osebno želel brati, v Sloveniji v glavnem stari 80 let ali podobno? Kaj v tem primeru zame pomeni želel brati? Da pišejo jasno, neizumetničeno in njihov miselni svet izkazuje neko jasnost, premočrtnost, modrost, zmernost.

    Ko pa spremljam mlajšo generacijo, tudi teh, ki pišejo v časnik.si ali druge nelevičarske ( konservativne, katoliške, liberalne) portale mi najprej v oči pade, da se oni v glavnem nekaj grejo. ( Otroci virtualnega časa?)

    Da se izražajo silno zapleteno in izumetničeno, kot da bi na vsakem koraku sebe želeli predstavit kot nekaj boljšega in elitnega. In potem si še med sabo ad nauseam delijo komplimente na račun te vzvišenosti. Ne vem, genialnost Mozarta je prav v preprostosti in kristalni jasnosti njegove glasbe. Kjer vsaka nota stoji na pravem mestu, brez očitne škode pa ni mogoče nobene ne odvzeti, ne dodati.

    Evo, 80 letniku Marijanu Drobežu noben klan ne deli komplimente. Mu ga bom pa jaz. Odličen je bil in odličen je.

  2. Cera bo očitno pokazal, da je kombinacija vrednotne nevztrajnosti in lutkarske poslušnosti stricev iz ozadja.

  3. Bravo g. Drobež pa tudi g. IF. Tudi mene moti zapleteno, izumetničeno pisanje polno nepotrebnih tujk namesto enostavnih, kratkih in razumljivih stavkov, ki zadenejo žebljico na glavico, kot se preprosto zapisanim mislim reče! Ta kritika, kot je povedal že IF ne leti samo na diplomante FDV, ki obvladujejo medijsko sceno, ampak tudi na pisce tega portala.

  4. Ali imajo volivci prav, da izvolijo Tita, Hitlerja in Mussolinija demokratično?

    Nimajo prav. Kadar prevladuje socializem, ni več demokracije. Oz. je ta grdo zlorabljena za ohranjanje socializma.

    O socialističnosti v slovenskih političnih strankah je treba govoriti. Že na lokalni ravni je tako, da en majhen krog ljudi, morda en sam ali dva, že 20 let odloča kdo bo v stranki na kakšnem mestu, kaj se bo delalo itd.

    SDS je na poti propada, tako kot SNS – ker je to projekt enega človeka. Vedno mora biti tako kot on hoče. Kritičnih in konstruktivnih menenj ne sme biti, zgolj kimanje in uboganje. V strankah ostajajo samo še skorumpiranci, luzerji, naivci. Ostali pa izstopajo, “ker se nič ne da premakniti.

    Pri nas je na tisoče člankov, ki se ukvarjajo s pretepanjem sence in bednimi problemi, zelo malo pa s škodljivostjo socializma od mikro do makro nivoja. Finance še vedno prednjačijo – Časnik na žalost popušča, saj je zadnje tedne samo še problem JJ v zaporu:

    http://www.finance.si/8809058

  5. Meni pa je zgornji prispevek prazen. Nič novega mi ne pove. Trapasto se mi je ure in ure ukvarjati kaj misli in kaj je naredil premier Cerar, ki je že kot stalnica medla mevža, ki so ga postavili na oblast ravno tiste socialistične klike in socialistična mafija, da se ja ne bi kaj “preveč” spremenilo.

    Obenem se zgraža nad kritiki kardinala Rodeta in JJ.

    Res je, da članek ni izumetničen, je pa na ravni starejših komentatorjev, ki tukaj gor na komentarjih zmorejo delati samo lepljenke iz kolažov časopisja: kaj je kdo o čem rekel in kaj si kdo o čem misli. Seveda je na višji ravni kot ivanhartman in francmihič.

    Če leti na članke Luka Lisjaka in Mavra, sem prvi, ki je v komentarjih kdaj napisal, da mi je kaj težko brati in da se ne izražata jasno (morda se bojita, da bi se zamerila SDS mašineriji). A se vsaj kaj novega naučim, ko ju preberem.
    Ne rabim jaz brati tiste, ki lepijo na časnik plonkcegelce od JJ in iz njegovega generalštaba v SDS. Bog ne daj pa še kakšnih drugih politkomisarjev iz FDV.

    • Članek Marijana Drobeža ni nikakršna lepljenka plonkceglcev, je le zelo razumljiv, nezafnan in nepretenciozen, skratka moder sintetičen pregled političnega stanja v matici za zamejski Novi list ( ne vem ali tednik ali štirinajstdnevnik).

      Gre za kultiviran in razsoden pogled, za kakršnega si jaz predstavljam, da je nekaj, kar bi od izkušenega in zmernega katoliškega novinarja na Slovenskem bilo za pričakovati. A tega v Sloveniji ne dobim …

      Sicer pa je prav trenutno med nosilnimi članki na časniku.si še vsaj en, ki je v izražanju in miselnem diskurzu še krepko bolj kompliciran in abstrakten od povprečja izdelkov Lisjaka in Mavra. Ni mi niti približno jasno, zakaj tak pristop.

      Sicer pa prav tvoje Finance ali portal.plus ali kakšne blogerje blizu N.Si in podobne preplavlja pisanje, kjer skoraj ne moreš razmišljat o stvareh, ker vsak stavek kaže predvsem na ego avtorja. Toliko polnosti samega sebe in pretenzije ustvarjanja neke podobe o sebi in svojih. Namesto, da bi se avtor umaknil in zanimivo in netendenciozno pripovedoval zgodbo ali uravnoteženo analiziral stvarnost.

      Evo, M.Drobež zna sebe povsem umaknit in modro ( moralno razsodno) in enostavno izluščit in lepo slovensko povedat bistvo. Ne vem, če bi ta grozno sofisticirana in h klanovstvom težeča generacija to znala, tudi če bi hotela.

  6. odzval profesor na znani fakulteti ljubljanske univerze, sicer kolumnist znanega slovenskega tednika.
    ===============
    Spodobilo bi se vedeti za ime cenjenega gospoda, o kom teče beseda?

    Pavel, stvari se lahko obrnejo v prid SDS in kaj boš potem rekel glede propada? Pa ja se ne boš grizel v jezik?!

    Pri nas nihče nima pojma kaj in kako naprej. Zato se ne čudim niti izpadom SDSa in JJ, niti molku in defetizmu iz Cerkve. Po 70 letih mentalne torture nimamo več idej. Zato samo še streljamo puščice, ne verjamemo nikomur, za vsak najmanjši spodrsljaj se kamnamo. Ni več dveh Slovencev, ki bi se potegovala za isto stvar.

    • Se žal strinjam. Zame pa je tudi zaskrbljujoče dejstvo, ko nas vedno nove informacije o še tako kruto kršenih človekovih pravicah v Sloveniji (npr. s strani Udbe, gospodarskih kriminalcev itd.) ne prizadenejo vec. Slabe novice gredo mimo nas kot bi jih ne bilo…Fokus pa je usmerjen na tiste, ki naj bi bili pri (KP)nomenklaturi krivci za vse.

  7. Zgornji prispevek avtorja vsebuje zelo pomenljivo argumentirano sporočilo:

    Volilni rezultat, ki je posledica zavajajočih informacij, na podlagi katerih se je odločil volivec, ni odraz resnične volje volivcev.

    Postavlja se vprašanje:

    Kakšne demokratične standarde morajo dosegati volilni postopki oziroma demokratične volitve, da se preprečijo zavajajoči volilni rezultati?!

    Ali ne gre za največjo zlorabo demokracije, ko se volivce zlorablja z zavajajočimi informacijami?!

    • Zavajajoče informacije? Si pogledal kdaj npr.ameriške volitve, ko je bilo nazadnje o kandidatih naravnost rečeno, da je en kenijski komunistični islamist, drugi pa je prodana finančna duša, ki želi uničiti socialno državo. Zavajajoče in umazano? Ja, in na dolgi rok slabo za družbeno klimo in demokracijo. Nikakor pa ne pomeni, da so volitve nelegitimne. Ponavadi se na take stvari izgovarjajo zgolj nesposobneži, ki niso znalu pritegniti ljudi. Politika je pač tekmovanje v popularnosti, lahko bi se tega tudi pri nas že naučili.

      • Hadrijan,lepo te prosim,bodi resen,saj vendar veš,da komentarjev na tem
        forumu ne prebirajo otroci,namesto pravljice za lahko noč!

        Salve cesar!

    • Problem vidim v tem ker tisti ki so na odgovornih položajih ne priznavajo da stvarnost taka kot je že je, mislijo da jo lahko oblikujejo po svojih željah.

      Že tako in tako je med stvarnostjo samo in dojemanjem stvarnosti določen odmik. V demokraciji naj bi stremeli k temu da bi bil ta odmik čim manjši, če bi sprejeli da se ta ne zlorablja.

      Je pa sedaj prav za tiste ki so na odgovornih pozicijah značilno, da tudi ko se jim dokaže, da ko je že povsem očitno da se sprenevedajo in načrtno zavajajo, ne priznavajo svojih napak in do onemoglosti trdijo kako da imajo oni in samo oni vedno prav !!!

      • v prvem odstavku se popravljam … da Stvarnost taka kot je, že je …
        v mislih sem imela Stvarnost, ki je, ki obstaja, ne glede na to kakšen odnos imamo mi do Nje.

  8. Problem je v masovnem pranju možganov. Tako so prali možgane, da je gospod Miro rešitelj, da je bil izvoljen, stranke pa pravzaprav še ni imel. Kako se upreti temu? Težko! Zelo težko, ker se je naravni nasprotnik pranja možganov ustrelil, čisto sam …

  9. “In fact, Cerar had
    contacted Juncker by phone, according
    to Slovenian media reports (although
    Juncker’s office denies this)”

    http://europolitics.info/sites/default/files/pdf/eure4923_06092014_hyastreoop.pdf

    stran 16

    Kot sem predvideval Cerar sploh ni poklical Junckerja in je vse skupaj umazana igra. Cerar je lažnivec, na laž ga je postavil sam Juncker.
    Vse nabijanje o “etiki in morali”, o “novi politični kulturi, o “ničelni toleranci do korupcije” … so prazne Cerarjeve besede. Dobili smo še enega tipičnega levaka za predsednika vlade.

  10. In zadnja novica, da bo popoldne razkril vlado?! Vlade še nima? Oziroma je še ni imel v soboto, dva dni pred rokom. To bo veselo.

  11. “V Sloveniji so politične stranke enotne zgolj v želji in pričakovanju, da bo novi premier Miro Cerar, predsednik stranke, ki je z veliko večino zmagala na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah, čim prej sestavil novo vlado.”
    ========

    Z volitvami se je “zelo mudilo”, s sestavljanjem vlade se ne mudi več.

  12. “Premier bo ministre, vseh bo petnajst, ali nemara celo več, …”
    ============

    Naj malo pomagam pri seštevanju:

    14 + 3 = 17

Comments are closed.