Novi glas: Nadškof Zore – “Država naj podpre družino in ji da mesto, ki ji gre”

0
240

Pregled dogodkov v Sloveniji kaže, da se v politiki in na raznih ravneh odločanja in upravljanja države nadaljujejo spori in polemike, toda po vsebini in racionalnosti razmišljanja se le počasi kaj spreminja. Vlada se še naprej hvali s svojimi domnevnimi dosežki pri pospeševanju gospodarske rasti, v opoziciji pa odgovarjajo, da javni dolg Slovenije še zmeraj znaša okoli 30 milijard evrov, da le-ta predstavlja veliko breme vsaj še za nekaj let, zaradi česar tudi predloga državnih proračunov za naslednji dve leti naročata nadaljevanje zmanjševanja porabe oziroma nadaljevanje varčevanja. V Sloveniji se pa sočasno nadaljujejo vročične razprave o tem, ali lahko pričakujemo vpad novega vala prebežnikov, kdaj bi prispeli in koliko bi jih bilo; bo vlada Mira Cerarja zdržala do konca mandata ali pa naj bi se njeni politični usmerjevalci in nadzorniki, ki sicer javno niso znani in ugotovljeni, odločili za nove predčasne parlamentarne volitve; se zares pripravlja ustanovitev nekaj novih političnih strank, tudi na desnem političnem prizorišču, kjer najbolj obravnavajo položaj in nadaljnje možnosti predsednika SDS Janeza Janše v slovenski politiki.

Med sprotnimi aktualnimi zadevami v Sloveniji še vedno odmevajo kadrovske spremembe v družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), to je v tako imenovani slabi banki. Njena funkcija naj bi bila prodaja tistih slovenskih podjetij, ki so v domnevno nerešljivih finančnih težavah, ali pa nudenje pomoči tistim družbam, ki jih je še mogoče usposobiti za nadaljevanje proizvodnje in razvoj. Vlada je po naglem postopku odstavila tuje vodstvo slabe banke, ki sta ga predstavljala predsednik Upravnega odbora Lars Nyberg in član upravnega odbora Torbjorn Masson. Finančni minister dr. Dušan Mramor ju je obdolžil, da sta si neupravičeno delila previsoke plače in druge prejemke, kritike in obtožbe na račun domnevno previsokih prejemkov pa je slednjič sprejela celotna vlada. Opozicijski poslanci pa so primer slabe banke in kritik njenega vodstva povezovali z zelo dobro plačano službo, ki sta jo v Novi ljubljanski banki dobila nekdanja funkcionarja Komisije za preprečevanje korupcije, upokojeni kriminalist Drago Kos in nekdanji časnikar Rok Praprotnik. Nekdanja premierka, zdaj pa neodvisna poslanka Alenka Bratušek, je na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ dejala: “Država je v zadnjih šestih letih Novi ljubljanski banki dala 2,4 milijarde evrov. Gre za družbo, ki upravlja dva do trikrat več davkoplačevalskega denarja kot slaba banka, pa se nihče ne sprašuje po ukrepanju, ko je samo za eno svetovalno pogodbo v desetih mesecih plačala več kot 765.000 evrov. To je bila pogodba s podjetjem v lasti upokojenega kriminalista, še prej pa predsednika komisije za preprečevanje korupcije, Draga Kosa”.

Med ugibanji in domnevami o nadaljnjem delovanju slabe banke prevladuje to, da bo vlada iz nje odstranila vse tuje strokovnjake. Na njihova mesta bi namestili slovenske izvedence, ki bi lojalno, poslušno in vdano izvajali zahteve in interese domačih interesnih skupin in lobijev. Ti imajo v Sloveniji veliko vlogo, a nastopajo in se uveljavljajo brez imena.

Nadaljnja aktualna tema v Sloveniji čedalje bolj postaja pričakovana skorajšnja odločba ustavnega sodišča glede referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v odmevnem intervjuju, danem tedniku Demokracija, dejal, “da je pošteno, da se ljudje o tem, kaj si mislijo o noveli, izrečejo na referendumu, vendar pa so v Cerkvi stvari glede zakonske zveze jasne, to je, da je zakonska zveza zveza moškega in ženske. S tem ko Katoliška cerkev na Slovenskem nasprotuje omenjeni noveli, ne deluje proti nekomu, ampak zagovarja temeljne resnice naše vere”.

Zapisal: Marjan Drobež. Več lahko preberete na noviglas.eu.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite