Prepričan sem, da Slovenijo lahko rešijo le evropsko usmerjeni desni politiki s pomočjo EPP. Levica zna samo zapravljati in krizo podaljševati ter poglabljati.
Za tradicionalno stoletno razcepljenost slovenske desnice je dandanes olajševalna okoliščina le ta, da je razcepljena tudi slovenska levica in da se zato kakšne velike poenotene leve stranke pač ni treba bati. Večji problem je na lastnem terenu; zato je nujno, da bi nasprotja med desnimi strankami (pogojno in v tem članku so to pač SLS, SDS in N.Si) ne naraščala, ampak se zmanjševala in s tem omogočala večjo in tako zelo potrebno učinkovitost pri reševanju vsestranske (ne samo gospodarske, finančne, socialne…) slovenske krize.
Namesto, da bi se kakorkoli izgubljala energija v medsebojni »borbi« (posebej seveda predvolilni) pomladanskih strank, bi se morali vsi skupaj prvenstveno prizadevati za to, da bi bilo njihovo medsebojno razmerje predvsem »zdravo konkurenčno«, nikoli pa sovražno! Vsaka lahko povsem svobodno razvija in prilagaja svoj program za vse segmente družbe (na primer tudi s poudarki na mladih ali upokojencih, delavcih, ženskah, vernikih … ), ne da bi bili kakorkoli ljubosumni drug na drugega ali da bi si lastili večje pravice do posameznih segmentov volilne baze.
Ne smejo nasesti na številne že videne in nove pasti, katere jim bodo nastavljali predvsem levo usmerjeni mediji (z znanimi mentoriji in prišepetovalci iz ozadja), potenciranimi v vsaj toliko levo usmerjenih socialnih omrežjih! Zavedajo naj se, da je logična želja vsake stranke ta, da bi bila čim večja in čim močnejša – po možnosti kar največja – ter da nobena nima a priori primata oziroma pravice do dominacije!
In če se na primer Nova Slovenija preimenuje v smer krščanske demokracije, naj se Slovenska demokratska stranka s tem ne čuti prav nič ogroženo! In če SDS organizira Krščanski forum, naj se Nova Slovenija prav nič ne vznemirja, saj gre za promocijo istih vrednot, kot so tudi njena! In če se SLS šteje kot upravičena zastopnica predvsem podeželskega prebivalstva, naj ji drugi stranki to ne zavidata, ampak naj jo dopolnjujeta s pozitivnim odnosom do istega segmenta! Ker mora vsaka resna stranka pokrivati vse sloje prebivalstva (ne pa da se morajo na primer upokojenci združevati v svojo lastno), ni nič narobe, če imajo vse tri desne stranke svoje sekcije za mladino, ženske, sindikate, upokojence itd.
In ko se bodo približale volitve, naj se desne stranke zavestno in izrecno vzdržijo medsebojnih sporov in napadov, temveč naj imajo za prioriteto – skupno zmago desnice! Naj njihovi slogani in aktivnosti potekajo v smislu: pri N.Si: »Volite za N.Si ali pa vsaj za SDS ali SLS!«. Podobno geslo naj razširjajo tudi pri SDS in SLS.
Zelo kontraproduktivni so tudi nenehni očitki o tem, kaj se je dogajalo (in kdo je bil akter) v preteklem političnem dogajanju. Konec koncev se lahko vsakdo kdaj zmoti – in to velja tudi za stranke in njihove politike! Ponavadi se je možno iz napak tudi veliko naučiti za prihodnost. In kdo ima pravico komurkoli jemati pravico, da se je sam iz svojih napak tudi kaj naučil? Odveč je opozarjati, da bi takšni medsebojni odnosi polni očitkov tudi izredno otežili morebitne kasnejše koalicijske pogovore v primeru skupne zmage.
Priznam, da sem kot član Nove Slovenije tole napisal tudi v pričakovanju in upanju, da bo ta stranka že na svojem kongresu – na Vranskem – prva in s svojim zgledom pokazala, da ji je skupna zmaga slovenske desnice – in s tem upanje na boljše čase za Slovenijo – pomembnejša od lastne promocije! Bo verjetno kar marsikaterega delegata zamikalo, da bi se odzival na pretekle napade (na primer na Tonina) s »kontra-napadi« ali pa da bo koga kaj motilo, če SDS tudi sama poudarja krščansko usmerjeno politko. Kot sem že napisal: hvala Bogu, da jo!
Zato še enkrat: prepričan sem, da Slovenijo lahko rešijo le evropsko usmerjeni desni politiki s pomočjo EPP. Levica zna samo zapravljati in krizo podaljševati ter poglabljati.
Pojasnilo avtorja: besedilo v uvodu se namenoma ponovi tako na začetku kot na koncu, da bi doseglo učinek, kot so ga stari Rimljani glede Kartagine: Ceterum autem censeo Carthaginem esse delendam.
Foto: Flickr
