Nove in stare pasti

5
229

anketaTako nove, kakor stare pasti za slovensko desnico, o katerih smo pred dnevi brali na Časniku, so nadvse aktualne in stalno prisotne. Prav razveseljivo je, da jih je Anton Tomažič predstavil in o njih povedal svoje mnenje. Priključujem se razmišljanju o njih.

Aktualna je Tomažičeva želja, pravzaprav zahteva, da bi se pomladne stranke med seboj podpirale ter kot skupnost napredovale in spet prevzele vodenje države, kot je bilo to v letu 2012. V tem smislu deluje civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo in to že od vsega začetka. S tem seveda, da ljudem v narodnostnem ter političnem smislu nalivamo čistega vina ter spodbujamo k večjim in razsodnejšim državljanskim dolžnostim, začenši pri volitvah. Politiki revolucionarnih ostalin niso v stanju, da bi vodili državo. Manjkajo jim osnovne lastnosti, ki so za take namene potrebne: vedenje, zavest o slovenstvu in čut za odgovornost. Z vsem, kar počenjajo, nas oddaljujejo od splošne evropske civilizacije. Zato je nastop in delovanje demokratičnih, to je pomladnih strank nujno.

V Sloveniji imamo, po Tomažiču tri pomladne stranke – Novo Slovenijo, NSi, Slovensko ljudsko stranko, SLS in Slovensko demokratsko stranko, SDS. Prav! A če malo premislimo, smo v usodnem trenutku, ko so stare strukture podirale perspektivno pomladno vlado, imeli samo dve, ki sta ostali na svojih položajih. Tudi se strinjam s Tomažičem, da starih nepravilnosti ne gre na novo odpirati. Ta misel se lepo sliši ali bere, moramo pa biti, zlasti v tako usodnih narodnostnih ter političnih razmerah kot so danes tudi realisti – da naredimo tisto, kar je mogoče, kar ima smisel, ali vsaj minimalno gotovost, da bo uspelo in je perspektivo. Zgodovinska dejstva in iz njih izvirajoče izkušnje so pri tem nujne ali vsaj potrebne, da jih upoštevamo.

Poglejmo nekaj takšnih zadev: Rušenje Janševe vlade v letu 2012 smo že omenili. Pomemben je tudi pogled globlje v čase. Od Krekovih časov naprej smo se Slovenci politično organizirali in dosegli svoj višek tik pred drugo vojno, ko je Koroščeva SLS, na demokratičnih volitvah dosegla 80 % uspeh. Politične razdvojenosti, razen nekaj nasprotujočih si strank, ki so se vsaka po svoje potegovale za volivce, takrat ni bilo. Razdvojenost slovenskega naroda so vpeljali šele komunisti, ki so se izšolali pri Leninu in Stalinu, ko so svojo dejavnost usmerili v pobijanje nasprotnikov, ko so potem z ustrahovanjem ter zavajanjem ljudi ustvarili neustvarjalno ozračje, politično zmedo, popolno razklanost med nami. Manipulirati z ljudmi, to jim še danes uspeva.

Pasti, ki so med pomladnimi strankami prisotne smemo razdeliti na sedanje in na tiste iz let po osamosvojitvi. Glede sedanjih sem za ta ali oni tednik že pisal in priporočal, naj ne napadajo recimo NSi, kar se je pogosto dogajalo. In da se takšnega početja veselijo prav stare strukture. Če pa se že morajo napajati s takšno ali drugačno napako, ki se prepeti zdaj temu, zdaj onemu, naj to delajo celovito, ne zgolj na račun ene stranke. Ali bo kaj zaleglo, bomo videli.

Za nazaj pa naj ponovim, že izrečeno misel, ki jo je na javni televiziji izrekel Janez Podobnik: Rekel je, »da je bil izstop iz skupne stranke SKD-SLS, kar sta naredila Andrej Bajuk in Lojze Peterle, napaka«.Tu bi bilo potrebno navesti še razlog, zakaj sta to storila. Naj navedem splošen razlog, ki mi je poznan, namreč, v skupni stranki nista mogla uveljavljati svoje izvorne, iz krščanske demokracije izvirajoče poglede. Krščanski demokrati, z Lojzetom Peterletom na čelu, so od predstojnikov izvorne (ali stare) SLS, ki je v emigraciji z vsemi strukturami vred preživela vse do naše osamosvojitve, sprejela listine in moralno obveznost, da pod novim imenom nadaljuje in utrjujejo ideje zgodovinske SLS. Podrobnosti o tem spadajo v politično zgodovino. Lahko še dodam, da je bila napaka storjena takrat, ko je mladenič Marjan Podobnik, poleg Krščanske demokracije (SKD), ki je obstajala in bila na čelu vodstva države ustanovil še dodatno SLS. Takrat se je začela nesreča (ali napaka), to je nesmiselna delitev, ki je pozneje dobila še »podmladek«.Vse v veselje revolucionarjev.

Politične elite se bodo morale zelo potruditi, kakor sem omenil že v članku, v septembrskem Slovenskem času, Mi smo, ki smo. Mnenja sem, da je to potrebno, še več, nujno je. Moramo se zbrati, urediti in na volitvah zmagati.

Foto: Siol




5 KOMENTARJI

  1. Sebičnost vplivnih posamznikov je bila kriva, da je nastajalo več krščanskih strank, namesto da bi duhovno bogatili odnose in program.

  2. Človek bi po vsem povedanem pričakoval, da je bil Marjan Podobnik dovolj poučna izkušnja. Koliko moralno prilagodljivih povzpetnikov bomo morali še prestati, preden nam bo res postalo jasno?

    • Ej, povsod so in bodo povzpetniki. Vprašanje je, kako njihove ambicije vpreči, da bodo vlekli voz naprej. Nenazadnje je med povzpetnikom in povzpetnikom razlika, o kateri se je razpravljalo pri vsegliharstvu. Na, pa smo spet pri izzivu za nov članek.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite