Avtor: Jože P. Damijan. Perpetuacije v slovenskem političnem prostoru v zadnjih mesecih so po eni strani pripeljale do padca Janševe vlade in do konstituiranja nove (levo-sredinske), po drugi strani pa so še bolj zaostrile splošno nezadovoljstvo s politično elito in želje po neki novi politični alternativi. Tudi sam zadnje tedne dobivam precej pobud, da bi se morali organizirati in okrog jedra ekonomistov oblikovati novo stranko. Vendar pa stvari niso tako preproste, kot kažejo izkušnje iz Italije, Nemčije ali tudi naše domače.
Nezadovoljstvo s politično elito je v Italiji na površje naplavilo komika Beppeja Grilla, ki seveda ne ponuja nobene alternative za Italijo razen negovanja splošnega nezadovoljstva z vsem. Grillo je samo zakompliciral stvari in Italijo odpeljal stran od rešitev, ki bi pomagale prebroditi gospodarsko krizo. Nič drugače ni z drugim komedijantom – Berlusconijem. Komedijanti pač ne iščejo in ponujajo rešitev, ampak zgolj parodirajo aktualno stanje. In s tem izkazujejo svojo lastno nemoč.
……
Če bo v Sloveniji z naraščanjem nezadovoljstva letos, do česar bo neizpodbitno prišlo, čim dlje časa bo nova vlada na oblasti (preprosto zaradi dejstva, ker je notranje heterogena, programsko neskladna, politično neenotna in izjemno šibko vodena, zaradi česar preprosto ne more biti učinkovita), se moramo bati točno tega: preraščanja civilnodružbenih gibanj v organizirane politične združbe z zelo omejenimi, vendar izjemno ekstremnimi in obskurnimi cilji. Tovrstna gibanja ali stranke nimajo “velike slike” in ne “čutijo odgovornosti” za širšo politično in gospodarsko situacijo. Zlahka abstrahirajo vse, kar je zunaj njihovega miselnega dometa in edinega fokusa, ki ga imajo.
Zdaj si pa predstavljajte, da se v takšni psihozi vsesplošnega nezadovoljstva pojavi “povsem normalna” stranka, oziroma “normalno, generacijsko mlado in evropsko usmerjeno stranko, na čelu katere ne bi bil patološki narcis” (Dejan Steinbuch). Torej stranko, ki kot odgovor na aktualno gospodarsko recesijo ponuja ekonomski liberalizem, več Evrope in več evropske solidarnosti. Takšna stranka seveda ne more dobiti resne podpore med ljudmi, ki jih ženejo nakopičene frustracije z lastno mizerijo. Ljudje za nastalo situacijo in lastno mizerijo večinsko krivijo prav ekonomski liberalizem in prav gospodarsko odprtost, ki jo enačijo z Evropo.
Prodati ljudem “povsem normalno” stranko v teh časih je enako jalovo početje kot iti na pivo s Semoličem ali Štrukljem in ju poskušati prepričati z argumenti. Bojim se, da bo časa za argumente vse manj. In vse več za “single-issue” populizme z reduciranimi obskurnimi cilji.
Vir: blog
