Ker se zima kar noče posloviti iz naših krajev, ni nič narobe, da januarsko-februarska številka Tretjega dne prihaja med nas šele aprila. Čeprav je bilo rečeno, da je prihodnost izhajanja revije negotova, pa so se sedaj vendarle našla sredstva in prva dvojna številka v letu 2013 je torej tu.
V tokratnem uvodniku brat Jernej Kurinčič spregovori o odstopu papeža Benedikta XVI, ki ga poimenuje garač v ozadju. V ta namen imamo pozneje v številki priložnost brati prevod Benediktove pridige na pepelnično sredo (prevod Jani Šumak). V rubriki vera in razum Avery Dules (prevod Leon Jagodic) spregovori o klasični temi odnosa med znanostjo in religijo, kjer na kratko predstavi stališče Cerkve do darwinizma in njene osrednje teze o evoluciji. Filozofski kotiček tokrat zapolnjuje Manuel García Morente (prevod Robert Kralj), eden najpomembnejših španskih filozofih. Njegov tekst govori o problemu življenja, ki je po Morentejevem mnenju v svojem bistvu stalna potreba po odrešenju. Jacob Stephan Jervell v rubriki Sveto pismo predstavi teologijo Apostolskih del (prevod Leon Jagodic). Gre za prevod izbranih del iz istoimenske knjige, kateri bo sledil še drugi del. V besedilu z naslovom »Za mnoge – za vse« Jan-Heiner Tück na kratko opiše spremembo liturgičnega besedila rimskega Misala, kjer bi v evharistični molitvi besedi »pro multis« morali pravilneje tolmačiti. V sklop liturgije, ki ga najdemo pozneje v reviji se uvršča tudi predavanje R. Michaela Schmitza (prevod Simon Malmenvall), ki govori o prenovi liturgije skozi klasični rimski oz. latinski obred. Zelo zanimiv je tokratni prispevek iz področja patristike, kjer upokojeni mariborski škof Jožef Smej s pomočjo lastnega prevoda madžarskega romana »Zlata krsta« oriše duhovni lik Laktancija, krščanskega pisatelja, pesnika, apologetika in retorja iz poznoantičnega časa.
S svojim ciklom pesmi »Nauči se padati«, se v leposlovnem delu predstavlja Smiljan Trobiš. Marko Kremžar razmišlja o svobodi in resnici, in sicer se posebej posveti vprašanju vesti. V osebno izpovednem prispevku Peter Peterka spregovori o boleči izkušnji staršev, ki jim je zdravnik ponudil možnost splava za bolnega otroka. Obenem je problem osvetljen tudi s pravne strani. Zgodovinski blok je ponovno posvečem Vlahom, Rok Batinica tokrat natančneje oriše njihove migracije po Balkanu. Avtor jasno razmeji pojma »Vlah« in »vlah«. Umetniški bralski žilici je tokrat namenjen prispevek Mojce Polone Vavpotič, ki nam lepo predstavi kraški biser Hrastovlje. Nadalje Cecilija Oblonšek na kratko opiše zgodbo o nastanku vsem znane pesmi »O nepričakovani dar«, po kateri je bil posnet tudi film. Pesem je nastala v času postopne odprave suženjstva v ZDA. Enemu izmed sonetov iz cikla »Rimski soneti« Andreja Capudra se v svoji interpretaciji podrobneje posveti Miha Pintarič.
Na koncu revije najdemo še recenzijo (Metka Jagodic) knjige Pater Elija: Apokalipsa, avtor Michael, D. O’Brien (založba Emanuel 2012). Posebna pohvala gre tokrat oblikovni plati revije, saj jo krasijo odlične fotografije Sama Skralovnika. Vse so bile posnete v Assisiju. Slikam so dodani teksti iz spisov sv. Frančiška.
