Nova Slovenija brez kompleksov

13
2795
Matej Tonin / Sledi korakov Printscreen

Tvegam, da se bom ponavljal, a smiselno je povzeti, kaj se je z NSI dogajalo v zadnjih tednih. Matej Tonin se je pogajal tako profesionalno in prepričljivo, da so se celo člani NSI začeli bati, ali bo nemara stranka res vstopila v vlado – še posebej po nesrečni in nespametni izjavi Ljudmile Novak. Pokazal je, da je NSI resen sogovornik ostalim strankam in, seveda, resnejši od LMŠ. A na koncu se NSI, razumljivo, ni odločila za vstop v Šarčevo levo vlado z desno-sredinskim okraskom; tokrat je stranka ravnala tako, kot so pričakovali njeni volivci.

Prevečkrat je namreč zlasti njena predhodnica SKD ravnala proti-intuitivno, pa naj je to res bilo z dobrim namenom ali v skrbi za lasten mali vrtiček. To pot je Tonin sledil intuiciji in razumu: če bi Šarec in družabniki bili pripravljeni v koalicijsko pogodbo zapisati ključne NSI-jeve prioritete, bi bodisi namerno zavajali ali pa bi se odpovedali lastnemu programu (in agendi v ozadju). To velja še zlasti na področju gospodarstva (paradnega programskega konja NSI – tega resorja pač mala NSI ne bi mogla dobiti) in šolstva (kako bi lahko NSI prenesla, da ga dobi prav SD?), kjer ne gre le za financiranje zasebnega šolstva.

Resnične koalicije, koalicije v polnem pomenu besede, tolikerih levih strank z NSI biti ne more; koalicija je smiselna, kadar so stranke dovolj trdno povezane okrog nekaj jasnih skupnih ciljev in ko so programski kompromisi sorazmerni z učinkom, ki ga posamična stranka od sodelovanja v vladi pričakuje. Tega NSI v Šarčevi vladi ne bi mogla doseči. Povedano seveda velja tudi za 2. in morebitni 3. krog poskusov za sestavo vlade: biti v taki manjšini realno ne omogoča uresničevanja strankinih ciljev, niti v približku; NSI bi v taki vladi lahko v najboljšem primeru bila majhen korektivni faktor. Tonin je z jasnim in hitrim odgovorom na vnovično Šarčevo snubljenje pokazal, da se tega zaveda.

Nobenega razloga tudi ni, da bi NSI zgolj omogočila postavitev Šarčeve vlade (vanjo pa ne vstopila), in to iz dveh razlogov: leve stranke zgolj iz ideološkega sovraštva odklanjajo najbolj naravno opcijo koalicije z relativnim zmagovalcem. In drugič, Šarec z manjšinsko vlado bi pomenil le dodatno ošibitev vlade političnega začetnika. S podporo postavitvi Šarčeve vlade bi torej NSI naredila uslugo zgolj levici (in morda še predsedniku DZ Toninu, ki pa je dejal, da na mesto ni navezan), nikakor pa to ne bi bila usluga Sloveniji.

Potem pa je tu še Veliki brat, vodja SDS. Gotovo je Toninovo sodelovanje v pogovorih o morebitnem vstopu v Šarčevo vlado potekalo s tihim blagoslovom Janše, kakor je gotovo, da bi SDS – v malo verjetnem primeru vstopa NSI v vlado – uporabil ves svoj politično-medijski arzenal za napade na NSI; in to v veliki meri upravičeno. Ta Janševa senca je še vedno velik problem za Ljudmilo Novak, bila je  problem za Lojzeta Peterleta (ki je to nekako prerasel), bila je vseskozi problem za NSI in SKD. Že SKD je namreč, po uspehih leta 1990 in leta 1992 živela v zmotnem prepričanju, da lahko po zgledu Nemčije in Avstrije tudi pri nas krščanska demokracija postane prva na desnici, četudi se kaj takšnega ni zgodilo niti v tradicionalno močnejših katoliških državah (Poljska, Slovaška, Hrvaška). Morda bi se to celo zgodilo, če SKD – najprej ob Depali vasi – ne bi ravnala proti-intuitivno. NSI je podobno proti-intuitivno ravnala ob Janševi obsodbi na zaporno kazen, ko se ni znala do nje prepričljivo politično opredeliti; zamudila je priložnost, da zaščiti Janšo in s tem pridobi, morda celo na račun SDS.

Tonin se, tako se zdi, z Janšo ne obremenjuje preveč.  Toda NSI je, presenetljivo, kljub temu (bila) nezadovoljna z zadnjim volilnim rezultatom, čeprav je, relativno, krepko povečala število poslanskih mest. V stranki, ki ob božiču in veliki noči objavlja voščila z izrazito verskimi poudarki, še vedno tli (in včasih zagori) upanje, da bo to kmalu postala široka stranka desne sredine, ki da bo segla daleč onkraj bazena nedeljnikov. In na to so v NSI upali tudi tokrat.

Morda se bo s spremenjenimi zunanjimi poudarki to celo nekoč zgodilo, a ne, dokler bo v politiki prisoten Janša. NSI se mora sprijazniti s tem, da večina njenih volivcev Janšo spoštuje in občuduje. Večji del je za to zaslužen sam, pomagali pa so tudi napadi levice nanj na vseh frontah. Da se razumemo, tu gre za poseben, nemara katoliški kompleks: Janša je oseba, ki ga povprečen volivec/član NSI občuduje, a na počitnicah ali na romanju bi se taisti član ob Janši počutil neudobno (in Janša najbrž tudi); za intimo so sorodni krščanski demokrati –  Lojze, Milka, Matej. Tako pač je; tega ne gre spreminjati na silo, z umetnim oddaljevanjem od Janše. Morda bo nekoč NSI premogla koga s karizmo, ki bo presegla Janševo, zdaj in še nekaj časa temu ni tako. Nič tako nenavadnega za ta svet ni imeti stranko, ki nagovarja predvsem nedeljnike; small is beautiful. NSI je, vsaj v smislu zelo dobrega programa (roko na srce – precej bolje je napisan od SDS-ovega) in kadrov na državni ravni pripravljena, da nekoč, z nekom, prevzame primat na desnici in morda poseže proti sredini (kar pa ne uspeva niti Janši).

Če bo Šarcu uspelo sestaviti (manjšinsko) levo vlado, bo Slovenija spet nekaj let capljala na mestu oz., bolj realno, se pomaknila nazaj. Slovenska levica ima to srečo, da ima (še) Levico, kar je dobrodošel izgovor, da se LMŠ, SMC, SD, SAB in Desus predstavljajo kot levo-sredinske ali celo sredinske. SDS in NSI bi morali v tem trenutku predvsem opozarjati javnost (to za enkrat kolikor more glasno počne le Pahor), da ni čas za eksperimente, za politike, ki v Evropi nimajo nobenih povezav, doma pa ne omembe vrednih političnih izkušenj; da ni čas za enobarvno vlado, ki se bo šla levičarski križarski pohod. Za SDS pa je za mednarodno kredibilnost velikega pomena, da se znebi očitkov o populizmu.

Takšno kot je danes Slovenija, bi jo lahko naprej potegnila le velika koalicija, v kateri bi desnica in levica dosegli kompromis glede nekaj ključnih zadev naše gospodarske in socialne politike, popravili zunanjepolitični kurz Slovenije ter vsaj zamrznili levičarske ideološke projekte na področju šolstva in družinske politike – ne da bi ob tem doživeli blokado s strani sindikatov in režirane civilne družbe, ki so oboji v rokah levice. To je v bistvu povedal tudi predsednik Republike v ponedeljkovem intervjuju na RTVSLO, ko je dejal, da si nova vlada ne sme privoščiti ne levih in ne desnih radikalnih korakov.

Če bo Šarcu torej uspelo, in bosta NSI in SDS pristala v opoziciji, lahko Nova Slovenija še naprej prepušča Slovenski demokratski stranki Janšev pristop do politike, sama pa se poskusi uveljaviti kot desno-sredinska stranka tradicionalnih vrednot. Leva vlada v Sloveniji v tem evropskem trenutku bo (ob negativnih posledicah za gospodarstvo in našo umeščenost v evro-atlantsko varnostno okolje) oživila desni populizem, ki pa ga bo lahko umirila le stranka, kakršna bi rada bila NSI.

13 KOMENTARJI

  1. Avtorjeva teza, da volilci NSI občudujejo Janšo…zakaj potem sploh rabimo NSI in ne bi raje ti volilci volili kar SDS.

  2. So Srbi leta 1389 na Kosovem polju zmagali? Oziroma v zgornjem milozvočnem tekstu pogrešam termin korupcija. Smo se kar sprijaznili, da ni treba “tekat” in se bo problem rešil kar sam? Oziroma ga bodo rešili drugi?

  3. Če bo NSi vztrajala pri sedanji drži, ima vse možnosti, da na naslednjih volitvah doseže želenih 10 odstotkov. Seveda, če se Ljudmila in Pogorelec ne bosta preveč oglašala.

    Veliko bi dosegli, če bi pridobili katoliške volivce, ki sedaj volijo leve stranke. Pranje glav žal učinkuje tudi pri tem delu volivcev.

    Za večje dosežke bi bilo verjetno treba stranko nadgraditi, vztrajati pri temeljnih vrednotah, ki jih zagovarja in pridobiti sposobne in prodorne ljudi, ki bi jim bile te vrednote svete.

  4. Trezno realističen prispevek avtorja.

    Tonin raste v zrelega in uspešnega politika, ki tekmuje na neumazan način.

  5. Dober, analitičen, uravnotežen prispevek, le škoda, da je avtorja tu in tam rahlo zaneslo. Da ima npr. NSI boljši politični program kot SDS, je nekoliko za lase privlečena trditev. V čem le? Če primerjam le zdravstveni program, katerega avtorja sta, domnevam, za NSI Lavre, za SDS pa Fortejeva, torej področje, ki ga podrobneje poznam, je slednji neprimerno boljši, stvarnejši. Podobno gospodarski del. Pa tudi sicer ga avtorji SDS-ovskega znajo ljudem bolje približati. Tudi spričo tega je bila njena predvolilna kampanja izvrstna. Sicer pa NSI želim vse dobro – njen stvarni domet mora v slovenski družbi biti med 15 in 20 %.

  6. Papagajstvo petič alu
    I desetič
    Nič novega.Tonin pa z vstopom v pogajanja s Šarčevo koalicijo ni dokazal prav nič. Kdo pravi da NSi lahko ob ponovljenih volitvah doseže več, lahka tudi manj. Problem šolstva iz ni odločilo čba ustavnega sodišča,ampak desetine drugih težjih reform, zlasti visokega šolstva. Os n privatizacije na načelu n Jambrek & co,ki je politična privatizacijo tajkunskega modela.

  7. Tako kot zdravstvene politike / reforme ne sme voditi zdravnik ampak profesionalni manager,ki ni zdravnik, Reformo ne bo izpeljala ne gospa Fort in ne gospod Lavre, ki se je “izkazal”v UKC Maribor! Z rekordno izgubo! Onadva naj kar zdravita, če sta res dobra zdravnika. Enako Brecelj! To je največji problem zdravstva. Dovolj imamo zdravnikov, ogromno denarja s slabim učinkom! tiaj zdravniki delajo in to ne le dobrih 100 dni na leto ,ostalo dopustujejo,predavajo, samoupravljajo, se izobražujejo,, potujejo na koruptivnih izletih farmacevtskih proizvajalcev. To so razlogi težav, to do problemi, zdravniki sami so problem in zdravniska zbornica, zdravniški sindikat. Oba se borita le za višje plače in žal nič drugega. Lažna solidarnost, kot v pravosodju. Delo v javnem in v zasebnem hkrati, je sistemski problem, ne pa žilne opienice- s čemer se je ukvarjala SDS, NSi pa itak ni omembe vredna stranka. 7,5% volilni prag in 1 poslancev, da lahko sploh funkcionirajo kot stranka bi moral biti predpogoj. SKD iz NSi je pa seveda letu 1981 in ne v 2918. Kaj pa je v 27 letih naredula. Imamo. Dan čebel, največ c Belarjevih in damodjtbo okoli 59%- se med uvaxamo. Tak je nivo NSi.nepimben ljudmiksslu Tonin vaška scena vaških taborov in nič več.

    • Oslarije pises o zdravstvu. Na tvojem mestu bi bil tiho. Po zahodnih standardih v Sloveniji manjka 30 procentov zdravnikov, zahodne drzave za zdravstvo dajejo 11-15 procentov BDP in ZDA se vec. Slovenija manj od 9. Managerjev, ki bi se na zdravstvo spoznali, v Sloveniji ni. Sedanje managersko “resevanje” otroske srcne kardiologije, kardiokirurgije je karikatura. Mimogrede, mednarodne strokovnjake zdaj placujejo za isto delo po 20 kratniku cene domacih zdravnikov. Ki morajo biti placani na ravni sester, policajev in uciteljev. Butalci! Vsi domaci zdravniki bojo usli iz take drzave.

  8. Sedejeve ocene so tradicionalno dokaj realne in uravnotezene. Ne strinjam se sicer z oceno, da SKD ni imela sanse postati osrednja desnosredinska sila Slovenije. Ce bi se 1992 odlocila postati ambiciozna razumna zdruzevalna alternativa LDSu, bi imela vse sanse za to. Postati slovenska OVP ali CDU ali CSU.

    Gojim upanje, da bo N.Si dozorela v smislu, da bomo vedeli, kaj lahko od nje pricakujemo. Vsekakor ne zelim koketiranja s komunisticnimi silami, globoko drzavo, ideolosko radikalno levico. Ne more biti tudi ekonomija edini program stranke, ki se deklarira kot krscanskodemokratska. Plus zdravstvo rabi celovit program, ki nas bo zblizal z zahodnini sosedi. Ne le nekaj, kar ustreza interesom konkretne zasebne zavarovalnice.

    Tezko bo sicer v kratkem N.Si prva sila na desni sredini. Le ce bi SDS pocenjala hude napake. Ne bi bilo slabo, ce bi skusala zblizati se z SLS, Kanglerjem ali celo Primcevim gibanjem.

  9. Predpogoj je povezovanja Sls Primc Kangler Podobnik Marjan. V tem primeru bi imeli r
    Toda z jasno strategijo jasnim segmentom volilcev mznosti da dobijo več glasov kot NSi

  10. NSi želim vse dobro. In upam, da bo v prihodnje pridobila veliko več volivcev kot doslej. Saj ima boljše zaledje, kot ostale stranke. A dokler ga ne zna nagovoriti in ne dobi vsaj za 1% več glasov kot druge stranke (vključno s SDS) je prav, da ima komplekse. Jo bodo motivirali, med drugim tudi za bolj odgovorno kadrovanje.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite