Nova hladna vojna na obzorju

21
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Nekje globoko v zavesti slovenskega naroda še skelijo mračni spomini na tragične dogodke 20. stoletja. Po naših krajih so v nedavni preteklosti pustošili siloviti viharji obeh svetovnih vojn, ki so za seboj pustili prave hudournike krvi, družinske tragedije, siromaštvo, spremembe družbenih vrednot, še zlasti pa sovraštvo do tistih narodov, ki so gorje povzročili. To negativno čustvo so poglabljali še mnogi drugi dogodki, kot je bilo na primer predvojno rovarjenje italijanskih fašistov na Primorskem ali pa šovinistično ponašanje avstrijskih nacionalistov ob nikdar povsem prebolelem koroškem plebiscitu. V ta sklop bi lahko prišteli še boje za severno mejo in nenazadnje tudi desetdnevno vojno za Slovenijo ob njeni osamosvojitvi. Še vsaj nekaj bi jih lahko našteli, za vse pa je značilno, da so tesno povezani s kompleksi majhnega zatiranega naroda na robu izumrtja.

Ob vsem naštetem lahko Slovenci mirno rečemo, da smo že ničkolikokrat občutili, kaj pomeni, da je ogrožen narodov obstoj in občutili konfliktno vzdušje v času sporov z drugimi narodi. Še kako zelo so nam poznani občutki neprestane nevarnosti okupacije in strahu. Slovenski narod v tej izkušnji ni osamljen. Celoten evropski prostor je prežet s podobnimi občutki, saj so ga še zlasti v novejši zgodovini zaznamovale podobne težave. Kot slikovit primer lahko služi poljsko-ruski spor, ki se v vzhodnoevropski geopolitični areni odvija že stoletja dolgo in se mnogokrat manifestira z vso silovitostjo in srditostjo v obliki vojn, pa tudi množičnih pobojev, kot je bil tisti v Katynu, spet v nekaterih drugih obdobjih, pa odkrito agresijo nadomeščajo bolj pretkane politične, diplomatske in gospodarske igrice v ozadju, iz katerih, vsaj na poljski strani, vejeta strah in globoko nezaupanje do druge strani. In prav ta »zamaskirana«, bolj spokojna oblika spora je v zadnjem letu prišla do izraza z razvpito ukrajinsko krizo. Iz slovenskega zornega kota se ta konflikt zdi precej oddaljen – skoraj tako kot tisti, ki se trenutno odvijajo na Bližnjem vzhodu. Vzrok za to je mogoče iskati v geografski oddaljenosti ukrajinskega vzhoda od Slovenije in dejstvu, da Rusija za Slovenijo ne predstavlja neke realne neposredne nevarnosti in državi nimata tradicije nerazrešenih ali celo napetih medsosedskih odnosov.

Pravzaprav je v našem prostoru mnogokrat opaziti ravno nasprotno vzdušje, še zlasti na levem političnem polu – nekakšno navdušenje in simpatijo, do vse močnejše »matere Rusije«, v kateri tudi Slovenci kot majhen slovanski narod še vedno občasno vidijo svojega zaščitnika, četudi z druge strani ni čutiti pretiranega zanimanja. Obstaja namreč žalostna resnica, da »mati« ne ve in se ji niti ne zdi potrebno vedeti za svojega »otroka«. Obstaja pa tudi dejstvo, da je mnogo Slovencev do Rusije danes precej apatičnih in z njo ne vidijo kakšnih tesnejših povezav, kar se da opaziti še zlasti pri mlajši generaciji. Obdobje panslavistične romantike je že davno minilo.

V nasprotju z nekaterimi Slovenci, pa večina vzhodnoevropskih članic EU v Rusiji ne vidi niti mačehe, ampak kvečjemu gromozansko pošast, nenasitno zver, ki se lahko vsak čas strga z verige in obgrize katero izmed njih, kar še posebej velja za Poljsko. Ključno za razumevanje te tematike, se mi zdi poznavanje zgodovinskih okoliščin obeh slovanskih držav. V zvezi s Poljsko se mi zdi ključno omeniti dejstvo, da že stoletja dolgo goji določene oblike demokratične družbeno – politične ureditve, saj je še do konca 18. stoletja obstajala poljska plemiška republika, ki pa se je končala z okupacijo Poljske s strani treh držav – Avstrije, Prusije in Rusije. Predvsem nadvladi slednje, se je poljski narod kakšnih 120 let vztrajno, vendar največkrat neuspešno upiral, za svoje početje pa prejemal krepke udarce v obliki porazov in katastrofalnih daljnosežnih posledic. Situacija se je v korist poljskega naroda obrnila šele s koncem 1. svetovne vojne, vendar je boleča izguba neodvisnosti in demokratičnih struktur v poljskem ljudstvu pustila bojazen, da se vse skupaj lahko ponovi, kar se je po 2. svetovni vojni v precejšnji meri tudi uresničilo.

Na drugi strani je Rusija vselej težila k centralizmu in avtoritarnemu političnemu ustroju. Obe državi, tako Poljska, kot tudi Rusija, se sicer ponašata z imperialno preteklostjo, kar se tako ali drugače odraža tudi v današnjem času, toda ob tem je potrebno poudariti, da je od 18. stoletja naprej Rusija v mnogih pogledih, predvsem v vojaškem in gospodarskem, v gromozanski prednosti pred Poljsko. Tako ne ostaja prav veliko dvomov, kdo ima v regiji pozicijo dominantnega naroda in kdo bi bil lahko zaradi koga v nevarnosti. Rusija namreč svoje imperialistične težnje potrjuje že vse od 18. stoletja dalje, kar se do današnjih dni ni spremenilo. Ta lastnost je že globoko usidrana v identiteto ruskega naroda.

Poljska se je ob svoji veliki vzhodni sosedi prisiljena zadovoljiti s pozicijo »lokalne velesile«, ki svoje ambicije uresničuje preko poskusov gospodarskega, medijskega in političnega vplivanja na Ukrajino, Belorusijo in Litvo. Podrejena vloga poljskega naroda je zelo jasno prišla do izraza v času hladne vojne, ko si je ruski narod kot pokrovitelj vzhodnega bloka politično, jezikovno in gospodarsko podjarmil prvega. Propad komunizma je Poljakom sicer prinesel začasno olajšanje, ki pa se je v zadnjih letih ponovno pričelo razblinjati, saj se je Rusija vrnila na pot iskanja začasno izgubljenega statusa velesile. Tako je med drugim oživela staro sovjetsko tradicijo kršenja zračnega prostora sosednjih in drugih držav s svojimi vojaškimi letali ter obudila vzdušje kroničnega strahu in napetosti, še zlasti pri nekaterih njenih evropskih sosedah. Nasprotnikov strah ji verjetno služi kot politični vzvod, s katerim utrjuje svojo pomembnost na globalni ravni, pa tudi kot orožje, paralizator za izbrane države s katerimi ima načrte za prihodnost. Njeni poglavitni aduti moči so: arsenal jedrskega orožja z raketami dolgega dosega, zemeljski plin in velikost. Ena izmed pomembnih postojank na poti k uresničitvi njenega cilja, je tudi ozemeljska širitev na območja nekaterih bivših sovjetskih republik. V svojem »materinskem objemu« vidi še zlasti Kavkaške države, Kazahstan, Ukrajino, Moldavijo, Belorusijo in celo Pribaltske države, določena stopnja nevarnosti pa preti tudi Poljski, ki bi, četudi ostala ozemeljsko celovita, izgubila velik del svojega vplivnega območja in se podala na pot strahovitih medsosedskih trenj, če bi se ruska vojska znašla na njenih vzhodnih mejah.

Kako resno Rusija misli, je pred leti pokazala z vojaškim posredovanjem v Gruziji in še zlasti z zavzetjem polotoka Krim ter prikrito agresijo na vzhodu Ukrajine, države, ki jo ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Poljska prav tako vidijo kot del svojega vplivnega območja. Največja slovanska država, se verjetno vsaj zaenkrat še ne bi »fizično lotila« svoje zahodne sosede, če se ne bi zgodil Majdan in odnesel proruskega predsednika Janukoviča, ravno v času OI v Sočiju, ko je bila največja država sveta medijsko še posebej izpostavljena, s tem pa na nek način tudi bolj ranljiva. »Skrbno premišljena provokacija« Zahoda, je Rusijo »prisilila« k drastičnim ukrepom. Obstaja namreč dejstvo, da se Rusija iz strateških, gospodarskih ter kulturno-zgodovinskih razlogov pod nobenim pogojem in celo za ceno katastrofalne vojne, ni pripravljena odpovedati pokroviteljstvu nad Ukrajino. V podobni situaciji se nahaja Moldavija. Znotraj njenih meja je namreč tam živeče rusko prebivalstvo v 90. letih prejšnjega stoletja ustanovilo mednarodno nepriznano Pridnestrsko republiko, ki igra vlogo marionete v rokah Moskve in bi jo slednja lahko uporabila »po potrebi«. Ob poskusu združitve z Romunijo ali sploh kakršnemkoli resnejšem približevanju evroatlantskim povezavam, bi bilo mogoče pričakovati ukrajinski scenarij. Tudi Litva, Latvija in Estonija še zdaleč niso varne pred pretečo rusko nevarnostjo, navkljub svojemu članstvu v NATU. V vseh treh državah namreč obstaja številčna ruska manjšina, ki bi jo »ljubeča« Rusija v primeru nevarnosti utegnila zaščititi pred zatiranjem lokalnih oblasti. To bi se lahko pripetilo, potem, ko bi Rusija opravila svoje zgodovinsko poslanstvo v Ukrajini in Moldaviji. Prepričan sem, da je Rusija v primeru Baltskih držav pripravljena vložiti precej več naporov za dosego svojega cilja in uveljavitve »zgodovinske pravice« do posedovanja nekega konkretnega ozemlja, kot ZDA. Poleg tega ZDA nikakor niso pripravljene in si niti slučajno ne želijo kakšnega resnega čelnega trka s svojo evrazijsko konkurenco. Prav lahko se pripeti, da bi bile v spremenjeni globalni geopolitični situaciji čez kakšnih 10 ali 20 let ZDA prisiljene »žrtvovati« katero izmed svojih Pribaltskih zaveznic. Obstoj te nevarnosti še dodatno utemeljuje iz strateškega vidika pomemben Kaliningrad, ki je sicer del Rusije, vendar se z njo ozemeljsko ne stika zaradi »litvanske in latvijske pregrade«. Verjetno Rusiji takšen stik že iz vojaških razlogov ne bi bil odveč. Na Poljskem ni številčnejše ruske manjšine, zato je »Pribaltski scenarij«, vsaj za nekaj časa precej manj verjeten, poleg tega pa že s svojo velikostjo, večjim mednarodnim pomenom in soseščino Nemčije za ponovno vstajajočo velesilo predstavlja mnogo trši oreh, kar pa ne izvzema možnosti kakšne resnejše provokacije. Kako trden je v resnici NATO, se ne bo pokazalo v Iraku, Afganistanu ali Siriji, marveč prav na evropskem vzhodu. Američani sicer trdijo, da so pripravljeni zaščititi svoje ogrožene zaveznice, vendar je na Poljskem za te vrste retoriko vse manj posluha.

Dodatne nevšečnosti v regiji povzroča Madžarska, ki kaže določeno naklonjenost ruskim ponudbam o skupni delitvi ukrajinskega ozemlja med Rusijo, Poljsko in Madžarsko iz česar vejejo še ne povsem prebolele Trianonske frustracije zaradi izgube 2/3 ozemlja po 1. svetovni vojni. Poljska za takšne igrice ne kaže zanimanja, madžarski predsednik Orban, pa se zdi mnogo bolj dovzeten za rusko hipnozo ali pa s svojim ravnanjem zgolj odvrača pozornost madžarske javnosti od trenutnih perečih gospodarskih težav. V primeru uresničitve najbolj črnega scenarija o »skupni delitvi vojnega plena«, bi to za Evropo lahko pomenilo katastrofo. Če bi Madžarska lahko »uresničila svoje sanje«, zakaj jih ne bi še katera druga država stare celine, s tem pa pripomogla k rušenju po 2. svetovni vojni uveljavljenega pravila o nedotakljivosti meja, kar se je pravzaprav že začelo z zavzetjem Krima, obenem pa bi tako EU kot tudi NATO, katerih članica je Madžarska, izpadla kot agresorja in tako izgubila svojo kredibilnost. Prav mogoče pa je tudi, da Rusija s svoji ponudbami, okoli Ukrajine ustvarja predvsem obroč strahu in ogroženosti, kot osnovo za nadaljnje delovanje, saj se zaveda, da Madžarska v resnici ponudbi ne bo nasedla.

Na vidiku je nova hladna vojna, katere lokalna žarišča ne bodo v Afriki ali Vietnamu, marveč na evropskem vzhodu. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bodo dogodki v povezavi z Rusijo Evropo uspeli tesneje povezati, ali pa bo prvi uspelo izkoristiti šibke točke stare celine in posamezne narode med seboj spreti. S tem vprašanjem se bomo v prihodnosti še veliko ukvarjali, ker Rusija zagotovo nima namena zapustiti svoje imperialistične usmeritve.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


21 KOMENTARJI

  1. Ozemeljsko-politična ureditev v Evropi, ki je po 2. svetovni vojni temeljila na načelu nespremenljivosti meja (razen sporazumno in po mirni poti), je bila zrušena 17. februarja 2008, ko se je od Srbije enostransko odcepilo Kosovo. In kdo je bil glavni sponzor tega zločinskega projekta? ZDA.

    Rusija se v Ukrajini samo brani pred agresivnim ameriškim ekspanzionizmom, ki poteka pod krinko širjenja Nata (deloma pa tudi EU). Ruski ukrepi so povsem legitimni, saj gre zgolj za samoobrambo. Ukrajina je bila stoletja del ruskega carstva (pozneje SZ) in njeno zgodovinsko ime je Mala Rusija. Me prav zanima, kako bi se odzvali Američani, če bi se, recimo, Kanadčani ali Mehičani želeli pridružiti vojaško-političnemu zavezništvu pod vodstvom Rusije ali – še bolje – Kitajske?

    Sicer pa celoten zmeden članek priča, da g. Mezeg o sodobni mednarodni politiki nima kaj dosti pojma, …

  2. Dule
    popolnoma se strinjam z tabo
    Amerika je po drugi svetovni vojni , bolje rečeno CIA,
    napravila toliko gorja raznim narodom , pa dajmo jih naštet vojaški udari v prejšnjem stoletju po južni Ameriki Aziji, Afriki.Ja pa da ne pozabim tudi Osamo Bin Ladena je stvorila Amerika.
    Ljudje malo razmislimo o tej ekspanziji oziroma izvozu demokracije z orožjem .
    Lep pozdrav
    Joško iz Prekmurja

  3. V primeru Kosova pa Rusija zagovarja enovitost Srbije, medtem ko zagovarja v primeru Ukrajine deljivost Ukrajine, pa čeprav vzhodni del Ukrajine nima ustavni status avtonomne pokrajine kot jo je imelo Kosovo.

    Povsem na dlani je, da je edini kriterij za Rusijo nacionalni kriterij, ki zaradi imperialističnih teženj hoče pod svoje okrilje tista ozemlja v drugih državah , kjer je precej ruskega prebivalstva. To pa je isti kriterij kot ga je uporabljala pred 2. svetovno vojno Nemčija na čelu s Hitlerjem.

    Žalostno. Ni čudno, da je isto počela Srbija, ki je v teni navezi z Rusijo, ob razpadu Jugoslavije.

    Očitno se iz

    • Glede razpada Jugoslavije je treba biti natančen in upoštevati internacionalnopravna dejstva. Jugoslovanska država je nastala z združitvijo slovenskih dežel in Kraljevine Srbije. Tako je tudi zapisano v dokumentu o ujednijenju, kjer piše, da se “ujedinjuju ZEMLJE države SHS i Srbija”, kar pomeni, da se ne združuje fantomska zagrebška izmišljija Država SHS, marveč ZEMLJE, ki pod tem “delovnim naslovom” nastopajo. Regent Aleksander, ki je nadomeščal suverena Srbije, je pač vedel, da se (njegova) država ne more povezovati z nečim,kar ni država. Edino, kar je bilo v “državi” SHS država z vsemi atributi, so bile slovenske dežele, dne 31.10.1918 veljavno in na ustavni podlagi združene pod oblastjo vlade v Ljubljani.
      Tega stanja nič, kar se je dogajalo kasneje, ni spremenilo na internacionalni ravni – vse dokler v Ljubljani ni bila dne 25.6.1992 razglašena osamosvojitev – razdružitev Slovenije (tistega, kar je v Jugoslavijo vstopilo)od preostanka združbe. Ostale jugoslovanske republike, ki so nastale kot urpavni subjekti znotraj in v času trajanja Jugoslavije, niso bile subjekti mednarodnega prava. Zato so se lahko le odcepile, nikakor pa ne razdružile. Zato so bile težave tam bistveno drugačne, kot v primeru Slovenije, ki so jo (osamosvojeno)sile preostale Jugoslavije (JLA) napadle popolnoma brez razloga, na podlagi komplota, o katerem bo nekoč še govora. Vsekakor so trezne glave hitro odnehale od brezglavega početja (seveda tudi zaradi hrabrega odpora napadene države). Se je pa razplamtelo silovito genocidno secesionistično nasilje v preostanku Jugoslavije – kar je logično in neizogibno, kadar gre za nasilno secesijo.

  4. Ko pa je ta nacionalističen kriterij izpolnjen, pa se imperializem zaradi pohlepa nadaljuje kot se je to dogajalo med drugo svetovno vojno.

  5. Ko pa je ta nacionalističen kriterij izpolnjen, se imperializem zaradi pohlepa nadaljuje kot se je to dogajalo med drugo svetovno vojno.

  6. To da bi neki ruski imperializem segal celo vse do 18st. mi ni znano. Rusija je bila vedno nekako podrejena Evropi, z nekakšnim manjvrednostnim kompleksom. Zato nima nobenega smisla govoriti o nekem ruskem imperializmu.
    Seveda, vse do revolucije. Po revoluciji in vpeljavi “internacionalnega komunizma” pa je komunistični lev želel požreti vse. In tako je tudi Stalin požrl pol Evrope.
    Sedanji “ruski imperializem” so le zadnji kriki komunističnega leva pred smrtjo. S padcem berlinskega zidu ta smrtno ranjena zver še vsake toliko kaže zobe. V tem je sedanji problem z Ukrajino, prej z Gruzijo itd.
    Ker imajo nafto in plin imajo veliko denarja, ki še vedno hrani rusko revolucijo, za razliko od Slovenije, kjer je komunizem na zadnjih izdihljajih.

    Ruski narod se nam lahko kvečjemu smili, saj sami dobro poznamo kakšno tlako smo sami dali skoz. Zato se mi zdi zelo neprimerno pljuvati po rusih in srbih, kot to počne svitase. Samo zato, da bi imel krivca za lastne probleme.

    • Strinjam se.
      Sam imam globoko spoštovanje do pravoslavne ruske kulture, ruske duše in biti, ki ga je utelešal carizem. Sovjetska zveza je po mojem mnenju – klub položaju velesile, ki je trajal nekako med letoma 1945-1980 (zadnje desetletje se je vse skupaj krhalo) – vseeno bolj katastrofa za Rusijo.
      Bral sem kar nekaj knjig o ruski revoluciji in dejansko je očitno Bog posegel vmes, da so se v Rusiji boljševiki prišli na oblast, ker po vseh kalkulacijah praktično ne bi mogli. Ogromno enih naključij – mislim, da je bilo vsaj enih 5 momentov, ko bi oblast (bodisi car, bodisi kasneje meščanski Kerenski) s hitro akcijo (beri obkolitev, zajetje in postrelitev vodstva oziroma hiter vojaški manever z delom bele vojske kasneje v državljanski vojni) uničil vse upe boljševikov. Na koncu so prevagala nesrečna naključja in dejansko to, da so boljeviki imeli jajca tvegati vse, tudi življenja – in v ključnih momentih niso kalkulirali. O tem je veliko napisanega v knjigi, mislim da je, Zgodovina ruske revolucije. V glavnem, mimogrede bi se lahko zgodilo, da bi bila Rusija parlamentarna monarhija in ne kar je na koncu postala.

      je pa zanimivo brati tudi zgodbe o ozadju odstopa Medvedeva, pred drugim mandatom Putina. En hrvaški dokumentarec je bil, da se je hotel Medvedev zbližati z Zahodom (tudi vojaško), umiriti strasti in dejansko poskušal nastaviti zavezništvo. Z Obamo se je baje v enem momentu odlično razumel. Ampak napake na strani Zahoda (sumničenje) in strah na strani dela ruskega aparata (Putin in njegovi kadri) so to preprečili in sedaj imamo kar imamo.

    • Zdravko Rusija in manjvrednostni kompleks,da mogoče Rusov kot naroda,nikakor
      pa ne kot monarhija in kasneje CCCP,kje živiš?Neaj časa je bila Rusija celo največja država na svetu,na kakšen način je do tega prišla,zaradi manjvrednostnega kompleksa zagotovo ne!Po drugi svetovni vojni,je kvečjemu drugim državam vsiljevala manjvrednostni kompleks in jih podredila komunističnemu imperiju,
      četudi so bile podrejene države”samostojne”od juge,do vseh vzhodnoevropskih
      držav,celo na svetovni obli,so uspeli s svojimi “manvrednostnimi” kompleksi,Zdravko,nisem in nikakor ne morem biti zagovornik ruskih podvigov,ne v starejši zgodovini,še manj pa v mlajši in sedanjem obdobju!Manjvrednostni kompleks narodov,ki sobili priključeni carski Rusiji,je popolnoma razumljiv,ker so bili nekoč samostojne državne tvorbe,tako kot je bila Ukrajina in Poljska!Vendar je zgodovina tega dela sveta tako pestra,da je velika neumnost govoriti o Rusiji,kot enotni državi od pamtiveka,odkar se Rusija pojavlja v sedanji obliki pa so tendence njenih voditeljev še vedno usmerjene k raznim aneksijam nekdaj svobodnih dežel na geografsko imenovani Rusiji!Sicer pa imaš možnost Zdravko,da uporabiš računalnik tudi v svrhe raziskovanja zgodovinskih dejstev,ki so interpretirana,kakor pač so!Zagotovo pa so verodostojneša,kot tolmačenja sovjetov!Potem takem se strinjaš tudi s sedanjimi mejami slovenske države,ki
      so jih zašuštrali v obdobju novejše slovenske zgodovine,komunistični “zmagovalci”!Povedati ti pa moram Zdravko,da te s tem sestavkom politično ne
      opredeljujem!

      • Jaz sem govoril o manjvrednostnem kompleksu za obdobje pred revolucijo in sicer v odnosu do Evrope.
        Sicer carska Rusija je bila seveda imperij.

        Glede Slovenskih meja se nimamo komu pritožit in se moramo z njimi strinjat. Zašuštrali so nam jih predvsem naši lastni bratje.

        • Zdravko hvala za odgovor,mislim,da stojiva na istem bregu,mogoče me je motilo tisto o manjvrednostnem kompleksu,ki ni obremenjeval
          monarhije,še manj pa vrhovnega prezidija CCCP!Resnica pa je,da so
          v monarhični in sovjetski,boljševiški Rusiji prebivalstvo namensko
          obremenili z manjvrednostnim kompleksom in to na perfiden in
          zločinski način.Povedati moram,da je bil moj oče med prvo svetovno vojno ruski vojni ujetnik in se je v težkih razmerah,polnih tragičnih
          dogodkov,vrnil živ domov in to prav na račun dobrote ruskih ljudi,ki
          so izpuščenim ujetnikom pomagali in sočustvovali z njimi,jim kuhali čaj in jih bodrili!Podobno usodo,kot oče je doživel tudi moj najstarejši brat,ki je bil ruski vojni ujetnik po drugi svetovni vojni!
          Bil je prisilno mobiliziran v nemško vojsko pri sedemnajstih letih,
          rdečearmejci so jih odvlekil v Ukrajino,natančneje na Krim v kamnolom na otoku Hersonu,kamor je bil pregnan tudi četrti rimski papež Klemen I.in tam umrl mučeniške smrti leta 99 po Kristusu!
          V tem kamnolomu so vojni ujetniki lomili kamen za obnovo od nemcev porušenega krimskega mesta Sevastopol!Preden so nemške ujetnike poslali na delo v kamnolom in rudnike so jim pobrali vse,kar so imeli pri sebi,tako so mojemu bratu odvzeli tudi rožni venec na katerem je imel poleg križa obešeno tudi svetinjico Device Marije,ki jo je imel ves čas pri sebi!Doživel je šok,kajti prav ta rožni venec
          naj bi ga varoval pred najhujšim!Eno uro po yem,ko mu je bil rožni venec odvzet,se je bratu približal ruski vojak,rdečearmejec in mu ga je rahločutno in s spoštovanjem vrnil!Brat je bil trdno prepričan,da ga
          je prav vrnjeni rožni venec ohranil pri življenju,trpljenja v kamnolomu,je brata rešil oficir,ki ga je odvedel domov,kjer naj bi mu pospravil kup premoga v klet!Prišel je čas izpustitve na prostost,leta
          1945 se je izmučen,vendar živ vrnil domov,ko je potrkal na domača
          vrata,ga sestra ni spoznala!Zakaj ti to pripovedujem,me boš morda vprašal,prav zato,ker si nedavno tega napisal,da je govorjenje o mehki ruski duši prazna marnja,vendar to ne bo držalo,pripoved
          btata me je prepričala,kajti med potjo,ko se je vračal so mu kot slovencu ruski možiki in babuške veliko pomagali in mu zaželeli
          srečno pot iz boljševiškega pekla!Ruski narod,ki ni indoktriniran in prepojen z leninistično in stalinistično ideologijo,zagotovo ne more biti pokvarjen,je pa močno zgrenjen,kar se lahko razbere iz mnogih
          pripovedi in pisnih pričevanj ruskih desidentov in še nekaj,kar se pijanstva tiče,na žalost ni pri nas ni dosti boljše,tudi to je posledica
          manjvrednostih kompleksov!
          Brat je po dokončani gimnaziji,ki jo je sicer začel obiskovati v šentvikih Škofovih zavodih,odšel študirat teologijo in postal novomašnik leta 1954!
          Lep pozdrav in brez zamere-tulmun!

          • Takoj se ti moram globoko opravičiti Zdravko,storil sem napako,
            o ruskem narodu,kot narodu pijancev,je pisal “frančišek”,zato še
            enkrat,OPROSTI MOJI NAPAKI!

            Hvala in lep pozdrav!

  7. Pokorniško ampak zelo kritično javljam:
    —————————————
    Dajmo, naštejmo in dodajte svoje fakte, čečeste tule spodaj:

    Rusija /dobro v moji zavesti:

    Velikanska, tajanstvena,narava-geografija/fantastično, multikulturnost, niora zgodovina, veliki pisatelji, veliki šahisti, konstruktorji letal in helikopterjev ter vesoljske tehnike, neuničljivi borci in fanatični domoljubi, vedri in pijani pevci uživači, folklora, slikarji, pravoslavna vera in trdoživost…tako nekako.

    Rusija/ slabo v mojih spominih in v zavesti:

    Fevdalno gosposko izkoriščanje podložnikov ter “nacionalen šport št. 1 do konca 19.stoletja – tepež podložnikov, revežev po glavi s palico, pestjo, izživljanje nad soljudmi, boljševiška grozovite revolucije, državljanska vojna, krimska vojna in pobijanje lastnega naroda v apokaliptičnih velikostih- do sto (100) milijonov ljudi od 1917 do 1953 (vir: Črna knjiga komunizma), način ubijanja v taboriščih in divjost sodnih procesov , pijanost (vodka kot voda)velikanskega odstotka naroda še dandanašnji, droge, samomori, zelo nizka rodnost, kriminal, tajkunstvo neverjetnih razsežnosti, izčrpavanje zemeljskih dobrin neverjetnih razsežnosti, nedemokratičnost režima, zaostalost, velikanska armada s strašno oborožitvijo ob zelo diktaturnem in nekulturnem miljeju v vojski ( Vir:Knjige A.Politkovske), neverjetna navezanost na diktatorski tip vodenja pri putinu-brez posluha za pravice drugih narodov.

    Kar se pa direktno, nas Slovencev tiče, pa tole:

    – Enostavno so nam ukradli našo narodno zastavo
    – Butasto naslanjanje na ruski narod in državo, čeprav nimam pojma kaj imamo skupnega-gre za skrpucalo komunistov in trapast ničvredni mit. Če so “osvobodili” Mursko Soboto in divjali za ženskami po njivah in kozolcih, že ne more biti vir spajanja duš narodov ?

    – Torej-skupno je kaj ? JEZIK
    Ampak ta ni Slovanski . Je SLOVENSKI!!!
    Slovanski = češka skovanka / narobe 100% od 19 stol
    dalje !
    Rusi so slovenski jezik povzeli, se naučili od Slovencev in Bolgarov, ki so ga itak vzeli od nas (vir Jurij Venelin : Slovenci in mnogi drugi Venetologi, ne samo slovenski)

    Na žalost se skozi slovensko novejšo zgodovino sidra v slovensko zavest Kmeclov rdeči umotvor, ki se glasi : “MEHKA RUSKA DUŠA….” in nam zelo goooodi, da se kar topijo slovenska krščansko kocbekasta srčeca…. !

    Cel kup partijskih, pardon, partizanskih pesmi je vstavljeno v ruske melodije…

    Ne bom komentiral, samo naštejem :
    Ruska kapelica & komercializacija tovarišijske ljubezni do neke neznane širne Rusije o kateri nimamo niti malo pojma.
    Jo pa začinimo z Krko, Rikom in ostalim biznisom, ki se je uveljavil tam okoli Moskve.
    Ko se vzpenjaš h kapelici gor od Kranjske gore, se čez cesto in ob njej vrstijo panoji in fane z napisi naših
    tovarn-ki ljubijo Rusijo in spomin na preminule v mrzlem plazu pred sto leti…..Halo, halo, kulturna pieteta sijočih ksihtov biznismenov vseh vrst in stopenj-ne me basat!

    Toliko.

    Kaj pa vi, zdaj, ko Putin straši s starimi Tupoljevi tipa Badger na propelerje in s Suhoji 27, 31, 34 itd in celo , zdaj, z vojnimi ladjami…..pa Krim, pa mučena Ukrajina?

    Ne zavedamo pa se , da premore strašen atomski arzenal -ampak- ob moči gospodarstva, ki je po veličini, celo/baje- manjše od italijanskega….. ???? Huda protislovja in spet hud mit o ruski nepojmljivi moči.

    Zna biti hudo.

    _ The end_

    • Ampak ta ni Slovanski . Je SLOVENSKI!!!
      ============
      Slovenski jezik govorijo tudi Slovaki. Pa za njih nihče ne dvomi, da so slovani.

  8. Seveda ima Rusija:
    1. veliko nafte
    2. veliko zemeljskega plina
    3. veliko nacional-socializma
    4. veliko rudnin
    5. veliko jedrskega orožja

    A Rusija nima nobenih šans, da postane prevladujoča in uspešna, sploh sedaj, ko je šla v odprt konflikt, ki ga je sama izzivala in vodila, in bila vedno nekaj korakov pred kaznovalci.

    Rusija je gospodarsko zaostala država. Kupna moč in valutna vrednost rublja sta padli za polovico. Močno je padla tudi vrednost nafte in plina, kar pa v Sloveniji ne čutimo, ker vlada nabija davke na goriva v ekstreme.

    Z nacional-socialističino politiko se jim obeta samo lakota in vojne.

    Imeli so super priložnost tako kot Brazilija za odprti in svobodni trg, tuje investicije. A jih je socialistična klika zapravila in samo še ščiti svoje koruptivne privilegije na račun vsega prebivalstva, ki hitro tone v revščino.

  9. Rusija je imela, mogoče je bolj prav ima, šole, v kateri so se šolalo naši Fritzi (izraz po Pavlovo, če se ne motim). To pa tudi šteje.

  10. Državo sodim po odnosu, ki ga ima do svojih državljanov. V Ameriki še vedno uspe vsak, ki je pameten, deloven, prizadeven, brez birokratskih ovir lahko dobro živi. Socializem državljanom postavlja prepreke, birokratske ovire, ki otežujejo življenje, ki ni svobodno. Življenjski standard je nizek, ker se preveč prime manjšine, ki življenje organizira. Pravijo, da je šolstvo, zdravstvo itd. brezplačno, kar ni res, pa še na nizki stopnji je. Seveda je drugače za manjšino – t.i. družbeno elito, ki ne dela nič in samo zajeda. V Sloveniji je to po Edu Ravnikarju Udbomafija. Margaret Thatcher: »The socialist are happy until they run out other people’s money.«

  11. Bravo, Pavel! Končno si se spet oglasil!

    Če bi bila Rusija nosilec demokratičnih načel in idej, ki spoštujejo človekove pravice in samostojnost oziroma suverenost narodov in držav, potem bi bilo dobro sodelovanje z Rusijo. Ker pa to ni, je potrebno biti zelo previden pri sodelovanju in kje so meje tega sodelovanja.

    Povsem logično pa je, da tisti, ki ne spoštujejo človekove pravice in demokracijo ter samostojno Slovenijo, nimajo nobenih ovir pri tem sodelovanju.

    • Ja, gospodje!

      Seveda, bi bila lahko slika lepo obrnjena!
      Lahko bi bila Rusija demokratična, pa carevina, pa bogata in razvita!
      In bilo bi lahko čudovito biti naslonjen, prijateljski in sploh kooperativen, ne kolaborantski s tako Rusijo! Seveda!

      Pa ni temu tako!!!! PIKA!

      Rusi so sami izbrali pot krvave revolucije, ki je požrla najmanj 80 miljonov duš! Nedolžnih!

      I Rusija danes je nerazvita z maxi razvito in pokvarjeno sprijeno vojsko, ki straši svet.
      Ima “izbrane in posvečene tajkune, seveda”
      Nima demokracije!
      Spet ima tiranijo in dikrtaturo!
      Zaseda tuje ozemlje!
      Gradi pomortske bazem na novo, po svetu.
      Je dežela pijanih ljudi v presežniki nepredstavljivih dimenzij.
      Kriminal je normala sožitja kriminalne države in banditov.
      Rusiji vldajo NKVD/KGBjevci ne pa nulti državljani.
      Rusija zapira politično konkurenco in ubija nasprotnike!
      Rusija ubija novinarje inj oporečnike….

      Pri nas pa se jim klanjamo na Vršiču.
      Nobene veze nima to s pieteto in spominom na reveže vojake!

      Rusija, ki je pobila desetine milijonov se pride zjokat
      na Vršič….

      …in paradirat po Ljubljani!

      Biznismeni se pa slinasto klanjajo inj rdečelično nazdravljajo s pijano vodko…

      BEJŽTE, BEJŽTE. En sam zblefiran blišč in beda kurtizan
      in zvodnikov ter bogatunske mafije!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

      Malikovalci, prilizovalci Belcebubu satanskemu, Groza!

      O tem govorimo!
      ŽALOSTNO, tovariši farani in tovarišice faranke!

      HUDA ZMEDA ZMOT IN SRANJA NA HEKTOLITRE!!!!

      Osvobodite se in bomo svobodni !

      Iščite in slavite Boga !

      In bojte se, če se ne spravite s samim seboj, ker bo jok in škripanje z zobmi!

Comments are closed.