Norost plemen

7
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Za Slovenijo pogosto slišimo, da je majhna država. Morda je res majhna po površini, pa vendar ni potrebno, da bi bila majhna tudi v svojem delovanju in dosegu. Da bi delovala kot skupek plemenskih skupnosti, kjer vsi vedo, kam kdo sodi, ‘čigav je’, in posledično, kakšna vloga mu pripada. Če je iz plemena lokostrelcev, bo lokostrelec, če je iz vladajočega plemena, bo vladar, če je sin izobčenca, bo pa izobčenec. Opis, ki sodi nekam v pragozd, mar ne? A kaj, ko lahko takšno miselnost prevzamejo tudi tako imenovane razvite družbe, kamor naj bi sodila srednjeevropska država na južni strani Alp. Pa tu ni govora le o pregovorni razdeljenosti Slovencev, marveč o nečem, na kar imamo več vpliva.

Kaj hrani plemensko miselnost, ki zagotavlja ugoden položaj, morda dobro plačo ali službo v času, ko ta ni samoumevna? Lojalnost. Ko se v družbenih podsistemih spodbuja lojalnost, ko je pripadnost nagrajena, ko ni važno, ‘če je pismen, važno da je naš’, se plemenska miselnost hrani sama iz sebe. Življenje v plemenu je stresno, saj te vedno nekdo ogroža. V okolju, ki ne zagotavlja, da bi vsi tekmovali po istih pravilih, življenje ni sproščeno razvijanje kompetenc, ampak boj za preživetje. Soljudje niso več soljudje, ampak tekmeci, ki jih je potrebno premagati, saj te lahko prikrajšajo za ‘antilopo’, ki bi tvojo družino nahranila za teden dni. Njihove sposobnosti niso v prvem planu, v prvem planu je pripadnost plemenu. Bolj brezpogojna, bolje je.

Tudi na Slovenijo bi lahko pogledali kot na skupek plemen usmerjenih v igro preživetja. Seveda lahko posamezniki izstopijo iz igre, in mnogi mladi to naredijo tako, da gredo na tuje, kjer so plemensko miselnost bolj ali manj pustili za sabo (razen ko gre za nehotene imigrante). Drugi posamezniki se raje umaknejo v svoj mali svet, v pleme Vseeno-mi-je-za-vas. Vendar se plemenska igra ne ozira na te posameznike, karavana gre dalje. Prihodnost države s takšno plemensko ureditvijo tako ne more biti svetla. Niti ni prihodnost, saj prihodnost lahko v velik meri soustvarjamo, je zgolj prigodnost, ki se nam prigodi, medtem ko čakamo na razplet plemenskih vojn.

Kako izstopiti iz plemenske miselnosti? Na mesto lojalnosti postavimo sposobnost in prevzemanje odgovornosti, skupaj z vzpostavljanjem polja svobode in sistema preglednosti. Še en dokaz, da pri nas več velja lojalnost, je vlaganje v kadre, ki delujejo v javnem življenju in posledično v politiki. Imate občutek, da se načrtno oblikujejo kadri, ki bi se dokazovali z delom za skupnost in razvijali vodstvene kompetence ter moralne vrline? Volimo ljudi zato, ker so sposobni ali zato, ker so ‘naši’ oz. še bolj ker niso ‘njihovi’? ‘Novi obrazi’ so seveda floskula, ampak tako pravimo mi, norci. Noro je namreč pričakovati, da bo ponavljanje istega ravnanja prineslo drugačen rezultat.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


7 KOMENTARJI

  1. Manjka še zgodovinski pregled, kako so iz plemen nastajali narodi ter države. Ta pregled mora tudi vsebovati opis, kaj se je zgodilo s plemeni, ki se niso spela preoblikovati v narod oziroma državo.

    Seveda mora vse to biti znanstveno. Veliko bolj znanstveno kot dopušča Rdeče pleme, ki je v Sloveniji na oblasti.

  2. Vrednotna drža posameznika in celotne skupnosti je jamstvo pozitivnega napredka in sreče.

    Vrednotna drža zajema celovite pozitivne lastnosti človeka in skupnosti:
    – spoštovanje civilizacijskih vrednotnih standardov
    . medsebojno spoštovanje osebnega dostojanstva
    – domoljubje
    – ustvarjalno sodelovanje
    – odgovornost…

  3. Zgornje pisanje ne pije vode. Pri nas ne gre za več plemen, ampak za plemstvo in tlačanstvo, skrata za nekakšen recidiv fevdalnega sistema iz srednjega veka z absurdno izboljšavo, da tlačani večalimanj prostovoljno volijo plemstvo v parlament in na oblast, ki potem svoje plemiče razporedi na vse odgovornejše in odločujoče položaje. Večinskim tlačanom ostaja delo in davkoplačevalska petdesetina namesto srednjeveške desetine, plemstvo pa se bojuje med seboj za fevde, natančno tako kot so se v srednjem veku borili grofje, knezi, vojvode in kralji za bogastvo in prestiž. Neukim tlačanom ostaja le upanje, da se bo plemstvo iztrebilo med seboj, kot so izumrli celjski grofje in da se bo ta sodobni fevdalizem postopoma razgradil, kot se je na prehodu iz srednjega v novi vek.

    • Gospod Sarkazem,
      za vse, razen za prvih nekaj besed vam dam prav. Pri tistih besedah pa sem se spomnil ptice in žabe, kako opisujeta isto hišo in nikakor ne prideta skupaj.

  4. Zelo dober primer predstavitve fevdalne družbe, kjer ni tekmovanja, ampak sovražnost.

    Ni ustvarjalnosti, ampak igra ničelne vsote.

    Kjer je mafijska lojalnost, kolektivizem – ne pa osebna svoboda, svoboda govora, podjetnost in odgovornost.

    Ni transparentnosti, ampak skrivanje pod tepih.

    Ni podjetnosti, ampak zbirokratiziranost.

    Kolektiv zombijev, mrtvih, zabetoniranih penzijonistov vseh let.

    Kjer ni alternative, kar sta oba plemena narejena v isti FDV tehniki

  5. Nepotizem, kaj je že to?
    DNEVNIK 6. februar 2014

    Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je nepotizem dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom.
    Nepotizem, »zrihtanje« javnih (!) dobrih služb in poslov sinovom, prijateljem, je v razvitih demokracijah nezaslišana in sramotna korupcija, saj gre za »ugodnosti na račun drugih«. Pri nas pa je očitno to povsem sprejemljivo. Žalostno je, da politika temu daje legitimnost, saj je brez sramu in odgovornosti prisotno v najpopularnejši slovenski stranki, Lukšičevi SD, Jankovićevi PS, Janševi SDS in še marsikje v politiki ter še kje, kar je »dnevno na TV-sporedu«, torej je to velik nacionalni interes.
    Nepotizem v primeru poslanca in župana Zanoškarja, PS, in njegovih sinov pa sedaj celo javno zagovarja »ugleden« član SDS, mag. Andrej Vizjak, bivši minister za gospodarstvo, delo, družino in socialo, kar je skregano z elementarno moralo! Pa smo zopet pokopali javno moralo, pravno in socialno državo! Žalostno in nezaslišano. Neodgovorno do sodržavljanov!
    Nepotizem je jasen, ko gre za druge, za naše pa ne! Na TV oziroma pred TV pa smo vsi za, da je to problem! Nepotizem in dvojna merila so torej nacionalni problem ali še vedno naš vsakdanji interes?

    Franc Mihič

Comments are closed.