Noorullah Oriyakhel : Kakršnakoli podobnost z Jožefovim begom v Egipt je zgolj naključna

5
760
Noorulli Oriyakhel, afgnistanski prebežnik, sedaj čaka na deportacijo

Obhajamo tisoč šeststoletnico smrti sv. Hieronima. Temu znamenitem prevajalcu Svetega pisma v latinščino je bil posvečen odmevni mednarodni simpozij konec oktobra v Ljubljani. Prav v jubilejnem letu pa se je pri nas zgodilo še nekaj zares epohalnega. Končno so našli rojstno mesto sv. Hieronima! Dolgoletna prizadevanja arheologov, da bi odkrili lokacijo Stridona, antičnega mesta na severozahodnem robu Dalmacije, ki je v antiki segala do Nanosa, so obrodila sad. Za zaščito razvaljenega  in z drevjem preraščenega mesta, so nemudoma poprosili oddelek štajerske varde, ki je nedaleč od Stridona varoval državno mejo. Tako širša okolica nadvse pomembne loka cije do nadaljnjega ni dostopna nepooblaščenim strokovnim kot tudi laičnim firbcem.

Apokrifni evangelij v Stridonu

V javnost so vesti o najdbi Stridona in izkopavanju pricurljale pozno zaradi tipičnih slovenskih zapletov. Oblastniki so se prepirali o tem, ali naj razpis za izkopavanja pripravi gospodarsko ali okoljsko ministrstvo; kulturno ministrstvo kakopak ne. Ministra Erjavec in Bratuškova sta bila odločno  proti izkopavanju, ker denar rabita za upokojence. Zataknilo se je tudi pri razpisu Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki so ga morali ponoviti. Belili so si glave, koga pri ponovljenem razpisu pripustiti h koritu z denarjem in točkami.

Končno so se arheologi lotili izkopavanja in kaj kmalu naleteli na neverjetno in neprecenljivo najdbo. V lončenih vrčih so našli svitke z apokrifnim evangelijem. Najdba, ki je zgodovinarjem, jezikoslovcem in teologom velik izziv, seveda še ni v celoti pregledana in raziskana. Tako tudi izvedenec za hagiografijo in podobne spise Božo Repe še ni mogel podati končne ocene. Pri delu ima sicer kar nekaj težav, ker je specialist za sedanjost in bližnjo preteklost; antika doslej ni bila predmet njegovih raziskovanj. Kljub vsem opisanim težavam  je nekaj zanimivih odlomkov skoraj dva tisoč let starega zapisa na pergamentu vendarle že pricurljalo v javnost.

Beg v Egipt

O Begu Svete družine v Egipt smo doslej lahko brali le v Matejevem evangeliju (Mt 2, 13-15). V Stridonskem rokopisu pa je beg opisan čisto drugače, in sicer:

»Jožefa je Gospodov angel v sanjah opomnil, naj dete in njegovo mater odpelje v taborišče v judejskem pogorju, sam pa naj takoj pobegne v Egipt. Storil je, kakor mu je velel angel. Begunska pot v Egipt ga je vodila skozi Idumejo, prvo varno pokrajino. Z nekaj manjšimi težavami se je skoznjo prebil v Egipt. Tu so se pa zanj začele velike težave, ker mu egiptovski oblastniki niso dali azila in so ga hoteli predati idumejskim oblastem. Jožef se je izgonu v varno Idumejo spretno izogibal.

Vest o usodi begunca iz Palestine je prišla na uho tudi faraonu, ki je obljubil, da bodo zadevo še enkrat proučili. Spretni begunec  je vzpostavil stike s svečeniki, ki so ga povabili v tempelj in mu obljubili vsestransko pomoč. Besedo so držali. Lahko je ostal v Egiptu in v nasprotju s tamkajšnjim pravnim redom bival in tesaril v opuščenem mlinu. Po poklicu je bil namreč tesar. Številni Egipčani, tako svečeniki kot običajni državljani, niso bili prijazni do beguncev. Jožef je to vedel, zato je kdaj pa kdaj šel tesarit na ploščad pred templjem, da bi jih izzival.«

O Jožefovem povratku v Palestino pred Jezusovim dvanajstim letom apokrifni evangelij ne poroča.

Beg v Slovenijo

Kakršnakoli podobnost skoraj dva tisoč let starega poročila o begu v Egipt s sirskim beguncem Ahmadom Šamijem, afganistanskim Noorulli Oriyakhelom in številnimi drugimi mladimi možmi, ki so zapustili svoje ogrožene družine, pobasali prihranke in mobilne telefone ter sami zbežali na varno, je zgolj naključna. Tem sodobnim beguncem je omogočeno celo to, da izbirajo, v kateri varni državi bodo živeli. Natančno so poučeni, katera od evropskih držav se je izmojstrila pri potiskanju svojih državljanov v revščino in razmetavanju velikodušne pomoči beguncem – nasilnim islamskim misijonarjem.

5 KOMENTARJI

  1. Veseli me, da sem prebral vest o apokrifnem evangeliju iz Stridona, ki razloži, da je Jožef sam zbežal v Egipt, Marijo z Jezusom pa spravil v Palestini na varno. Tako je laže razložiti neskladje med Matejevim in Lukovim evangelijem, ki me je motilo že dalj časa pa nisem nikjer dobil ustrezne razlage. Po Matejevem evangeliju namreč sveta družina takoj po obisku modrih pobegne pred Herodom v Egipt, kjer ostane do Herodove smrti, najmanj več let. Luka pa piše, da so dete po osmih dneh obrezali in po Marijinem očiščevanju pripeljali v Jeruzalem v tempelj, da bi ga, kot vsakega prvorojenca, posvetili Gospodu in darovali dve grlici ali dva goloba, kot je velevala Postava. Luka pripoveduje tudi o takratnem blagoslovu otroka po Simeonu in Ani. Kot piše Luka so torej ostali v Sveti deželi, po pisanju Mateja, so pa takoj po rojstvu zbežali v Egipt. Da je torej zbežal samo sv Jožef, Marija z Jezusom pa je ostala, razloži neskladje med obema kanoničnima evangelijema, zakaj so pa kanonizirali samo 4 evangelije z neskladjem vred, o katerem Cerkev že 2000 let molči, mi pa ni jasno. Kdor to reč bolje razume, naj, prosim, razloži!

    • Zanimivo. Še opazil nisem tega neskladja. Kar pa se tega apokrifa tiče iz Stridina, pa je nelogičen. Jožef ni imel nobenega razloga bežati v Egipt. To je nesmiselno.
      Če si ta apokrif ni izmislil sam avtor. Da nima veliko domišljije je zelo očitno.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite