Nizka inflacija in strah pred deflacijo

7
268
Foto: Flickr
Foto: Flickr

Statistična inflacija je danes v Evropi nizka (drugo poglavje je seveda realna inflacija). Evropske države in centralna banka se danes najbolj bojijo deflacije. Spletni portal »Focus money« zapiše, da se bo višja inflacija hitro vrnila, za to bo poskrbela Evropska centralna banka.

Kaj sploh je deflacija?

Deflacija pomeni, da se cene v neki državi v določenem času znižujejo. Vzroki so lahko različni. Ko je recimo počil nepremičninski balon, so se stanovanja močno pocenila. Lahko se tudi država odloči, da bo varčevala. Do deflacije lahko pride ker pade povpraševanje in morajo ponudniki znižati cene.

Padajoče cene se sprva zdijo nekaj dobrega. Vendar za podjetja to pomeni nižje prihodke. Posledično investirajo manj denarja v razvoj in širitev, krajšajo najete kredite ali celo odpuščajo. V tem primeru se delavci začnejo bati za svojo službo, svoj obstoj in zato manj trošijo. V skrbeh so tudi banke, ki postavijo strožje kriterije za najem kreditov. Gledano v celoti se zmanjša količina potrošniškega denarja v obtoku.

V najboljšem scenariju se državljanom v nekem trenutku zdijo produkti tako poceni, da ponovno začnejo trošiti in lahko podjetja počasi zopet dvignejo cene. Na drugi strani pa nastane nevarnost t.i. deflacijske špirale: med državljani je še vedno prisotna negotovost, čakajo na dodatne padce cen dobrin in še vedno se bojijo za svoj prihodek. Podjetja so zato prisiljena, da svojo proizvodnjo nižajo in nižajo ali se odločijo celo za stečaj. Stečaji prizadenejo banke, ker je ogrožena vrnitev sposojenega denarja in na drugi strani odobrijo še manj kreditov.

Če kljub vsemu cene še dalje padajo, mora ukrepati centralna banka. Prvi ukrep je znižanje temeljne obrestne mere s čimer poceni denar, ki si ga banke med seboj poceni sposojajo. Na drugi strani pa želijo vzpodbuditi banke, da bi odobrili več kreditov. Težava lahko nastopi, če so obresti že tako nizke, da jih ne morejo več znižati. Takšno situacijo imamo danes na medbančnih trgih v Evroobmočju, ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem. V vseh primerih se obrestna mera nahaja komaj nekaj nad ničlo. Banke si med seboj posojajo denar skoraj zastonj, a kreditno poslovanje se vseeno ne oživi.

Dolgovi pa letijo navzgor …

Državam in podjetjem ne preostane drugega, kot da ponudijo možnost prodaje obveznic ali vrednostnih papirjev, da bi s tem spravili več denarja v obtok. Vendar na tak način tudi država poviša svoje izdatke. Povprečje dolga v državah Evropske unije danes znaša 92,6 % glede na BDP. To pomeni, da če posameznik zasluži 1000 €, jih od tega dolguje 926 €. Takšno je danes realno stanje v EU, v ZDA in še zlasti na Japonskem pa je situacija precej slabša.

Zadolževanje je torej lahko zelo rizično – nastanejo novi špekulativni baloni ali zadolževanje držav naraste do te mere, da je dolg nemogoče vrniti. V študiji »Vzdržnost javnih financ v Evropi« finančnega centra iz Freiburga, sta raziskovalca Bernd Raffelhüschen in Stefan Moog, na podlagi uradnih podatkov Unije prišla do zastrašujočih ugotovitev. Upoštevala sta pretekle in sedanje dolgove, ki jih bodo države morale odplačate v prihodnost in tudi tiste dolgove iz bližnje prihodnosti, ki jih bodo države morale najeti, da preživijo aktualno situacijo. Odstotek dolga glede na BDP se je krepko povzpel za štirikratno vrednost – na 373%. V povprečju bo torej posamezna država EU zaslužila 1000 €, dolga pa bo morala vrniti 3730 €. Več kot je dolga, hitreje torej rastejo obresti. Je takšen sistem sploh vzdržljiv?

Dolgovi nas torej vodijo v špiralo, ki se bo morala končati v močnem balonu. Dejstvo je, da dolga ne bo možno vrniti. Razvrednotenje z inflacijo je torej neizogibno. Vprašanje seveda ostaja, kaj se bo zgodilo z našimi prihranki, ki bodo nepravilno naloženi v denarnih naložbah obveznic, bančnih depozitov in naložb, ki ne bodo kljubovale neizogibni inflaciji? Zgodovina se torej ponavlja, a smo se iz nje kaj naučili pa si mora odgovoriti vsak sam in sprejeti primerne ukrepe, če želi ohraniti realno vrednost svojim prihrankom.

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.


7 KOMENTARJI

  1. Problematika zadolževanja je v tem, da smo vsak posebej izmed nas del sistema. Torej čeprav se človeku zdi, da nima z dolgovi ničesar je kot del družbe globoko zadolžen.

    Zadolževanje na osebnem nivoju prinese predvsem stresno situacijo:

    1.) Vprašanje ali bom imel jutri še službo?
    2.) Kje se bodo zaposlili otroci?
    3.) Strah kaj se bo zgodilo s prihraniki, če jih dam v obveznice ali jih bo država sposobna odplačati, ali bodo kot delnice propadle v Zvonu, ali bodo propadli kot depoziti npr. v NLB, ali pa v poku balona vrednosti nepremičnin.

    Kvadratura kroga brez možnosti normalnega izhoda.

  2. Če malo filozofiram:
    Kapitalizem si lahko predstavljam tudi kot ideologijo, ki pravi, da je možno (samo) z denarjem (kapitalom) voditi naš svet in ga držati v ravnovesju. Da trg nekako sam poskrbi, da uspešni in dobri preživijo in se razvijajo, neuspešni in slabi pa odpadejo.

    Stanje v svetu kaže, da ni čisto tako. Smo v enem čudnem obdobju, v katerem nihče ne ve, kaj se bo izcimilo.

    Mogoče pa kapital le ni tako vsemogočen. Nenazadnje, prevelika vera vanj prihaja v nasprotje s prvo božjo zapovedjo. Mislim, da bomo imeli kristjani še veliko priložnosti, da bomo postavili stvari na prava mesta.

  3. Lep EPP za finančnega svetovalca.

    Kot vidite iz prispevka je situacija “brezupna”.

    Vendar obstaja upanje, tukaj je “vaš” svetovalec za vaše finance:

    “V našem vsakdanu načrtujemo kaj bomo kupili v trgovini, kdaj bomo šli po otroka v šolo, kam bomo šli na dopust, kaj bomo oblekli, itd. Zakaj pa ne načtujemo osebnih financ? Za vsakega od nas je nujno, da si pusti izdelati osebni fiančni načrt in s tem optimalno poskrbi za svoje finance in stroške. Zato nas čimprej kontaktirajte.”

    http://markokocuvan.blogspot.com/p/zakaj-premozenjsko-svetovanje.html

  4. Zanimiv opis problema deflacije. Problem inflacije smo imeli priliko videti tudi na lastne oči. Tega scenarija deflacije pa nismo še videli nikjer. Mislim da se še nikoli ni zgodil.
    Kot pravi Riki, reklama za finančne svetovalce.

    Problem sedanje deflacije v Sloveniji je nastal, ker nimamo pravice tiskati evrov. In moramo pritiske depresije prenašati ali v višje davke ali v deflacijo. Denarja pa ni, zato bodo cene nujno padale.
    Če bi denar lahko tiskali, bi tako kot v Jugoslaviji cene šle v nebo, z njimi pa inflacija.
    Zdaj smo napumpali 5 milijard kreditov, kar je statistika zaznala v BDP in vlada se že hvali z rastjo?! To pa res. Vzameš kredit in si kar naenkrat bogat. haha.

  5. Inflacija je definirana kot “harmoniziran indeks rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin” ali tako nekako. Kdo lahko pove, kaj naj bo v košarici osnovnih življenjskih potrebščin? Ali vanjo npr. sodi Laško pivo ali ne? Zame kot vegana je košarica precej drugačna kot za večino Slovencev. Tako da seveda lahko katera od skupin prebivalcev Slovenije dejansko inflacijo dojema precej različno od statistične.

    A še vedno ne vem, kako bi lahko statistiki bolje definirali inflacijo. (Seveda katerakoli definicija še vedno pušča dovolj proste roke raziskovalcem, da lahko “mučijo podatke” in zajamejo cene le določenih proizvajalcev, če želijo (npr. po nareku vlade posamezne države) nameriti pozitivno ali negativno inflacijo. A menim, da ta nevarnost ni več pretirano velika.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite