Niso krivi politiki, ampak državljani sami

14

Čeprav nerad komentiram politična dogajanja v državi, se mi zdi potrebno, da ob protestnih valovih, ki so zajeli našo državo, na kratko strnem svoje misli ob aktualnih pretresih. Sam na protestih ne sodelujem, kar pa ne pomeni, da jih ne podpiram. Protesti so povsem demokratičen način izražanja mnenja in opozarjanja na krivice, ki se godijo v državi, seveda dokler se ne spremenijo v nasilna dejanja, ki so obsojanja vredna. Najzanimivejša zadeva pri protestih sta iskanje krivca za gospodarske in socialne razmere v državi in teza, da je kriva politika.

Kaj pa je politika?

Politika ni nič drugega kakor smer, ki jo vodijo izvoljeni ljudi, ki jih je volilo ljudstvo. Se pravi, da gre deloma za našo smer. Za politiko so seveda odgovorni oz. krivi politiki, vendar je največja odgovornost na nas volivcih, saj smo te državne funkcionarje sami izvolili. Demokratično izvoljeni politiki so zgolj odraz nas samih. Neumno je iskati grešnega kozla npr. v Francu Kanglerju. Mar Mariborčani niso vedeli že dve leti nazaj pred zadnjimi volitvami, kakšen je Kangler? Mar ni že tedaj imel nekaj kazenskih ovadb in so mediji večkrat poročali o spornih poslih, o imenovanjih tega in tega strankarskega kolega na to in to funkcijo in še mnogo drugega? Seveda so  vse to vedeli, ampak glej ga zlomka, Kangler je dobil na volitvah 50,4 % vseh glasov in zmagal že v prvem krogu. Ali pa če pogledamo še v »najlepše mesto na svetu«. Zoran Janković je tudi zmagal v prvem krogu, kljub mnogim obtožbam. V prvem krogu je ravno tako zmagal celjski župan Bojan Šrot, o katerem se  na trenutke marsikaj piše, in še bi lahko naštevali županske veljake, ki so bili na zadnjih volitvah ponovno izvoljeni, čeprav se je o njihovih spornih poslih oz. upravljanju funkcij vedelo že na dolgo in široko.

Kaj pa parlamentarne volitve?

Mar niso volivci že leta 2004 vedeli, kakšni so politiki, ali pa leta 2008, ali pa mogoče lansko leto?  Seveda smo/so vedeli, in to še kako dobro. Slovenci smo primer naroda, ki je izredno dobrotljiv, kar se pokaže ob različnih naravnih nesrečah doma in po svetu, ampak po drugi strani imamo slabost, da smo precej naivni. Kje je razlog za to, ne bi vedel, zato ga niti ne iščem. Me pa ta ljudska naivnost vedno znova preseneča, čeprav priznam, da včasih tudi pri sebi. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah, so si ljudje oz. velika večina ljudi želela novih obrazov. Deloma se je njihovi želji ugodilo. Za primer vzemimo povsem novo nastalo gibanje TRS (Trajnostni razvoj Slovenije). Lahko rečemo, da so bila imena večine njihovih podpornikov širši javnosti manj znana in na volitvah so dobili neverjetnih 1,22 % glasov. Bistvo je torej, da ljudje sami hočejo/hočemo, da so v parlamentu pokvarjeni ljudje, saj drugače bi se v gostilnah zelo težko pogovarjali kaj drugega in tudi mediji bi propadli. Nas takšne stvari zanimajo, zato zanje ustvarjamo idealne pogoje.

Recept za uspeh? Začnimo pri sebi!

Če hočeš spremeniti svet ali v našem primeru državno politiko, moramo najprej spremeniti sebe oz. svoje razmišljanje. To razmišljanje mora biti široko. Tak mora biti naš odnos do okolja, v katerem bivamo in ga tudi soustvarjamo. Predvsem pa razmišljanje o volitvah in odnos do tega, ali nekdo odide na volitve ali ne. Razmišljanje v smislu: moj glas ne bo nič spremenil, je popolnoma napačen. Če bi 34,40 % volilnih upravičencev, ki niso glasovali na zadnjih parlamentarnih volitvah, ali 36,90 % neudeležencev leta 2008, ali pa še 4 leta pred tem 39,35 % takih posameznikov, oddalo svoje glasove eni izmed »outsiderskih« strank, bi s bila slika danes popolnoma drugačna. Trenutne politike volivci ne morejo kaznovati na takšen način, da ostanejo doma, ampak jo lahko kaznujejo zgolj na takšen način, da volijo nekoga tretjega. In ljudje, ki so siti današnjih politikov, lahko mirne vesti naslednjič volijo nekoga povsem tretjega, ne pa, da se menjajo samo koalicijske stranke, stanje v parlamentu pa je več ali manj enako. Z izjemo zadnjih volitev, ko sta odleteli dve sicer stalni stranki v parlamentu (SNS in LDS). Kritika v parlamentu tako stagnira, odbori različnih ministrstev nimajo novih idej, ker ni novih ljudi in ker eni in isti »junci« za isto mizo sedijo že 20 let. Skrb vzbujajoča je predvsem nizka udeležba na predsedniških volitvah, kjer  seveda ne gre za tako široko izbiro kot na parlamentarnih. Iskreno upam, da bo na naslednjih volitvah udeležba višja in bodo glasovi dodobra prerazporejeni oz. premešani z novimi obrazi in z novimi idejami. Zatorej vam, dragi sodržavljani in sodržavljanke, postavljam resno vprašanje, zakaj bi čakali na sodišča, da kaznujejo politike (če do tega sploh pride), če jih lahko mi sami kaznujemo na volitvah?

Foto: Aleš Čerin


14 KOMENTARJI

  1. Ponavlja se nam leto 1945, ko komunisti prevzemali oblast celo za ceno, da pobijejo vse Slovence, če brez tega ne bi šlo.

    Že Kidrič je leta 1941 dejal, da je dovolj, če ostanejo trije, pa tisti pravi.

    Če leta 1945 ne bi oklevali pred iztrebljanjem slovenskega naroda, tudi v letu 2012 ne bodo pomišljali, da si povrnejo neomejeno oblst tudi za ceno, da ekonomsko in politično uničijo našo domovino.

    RTV SLO, POP TV z A KANALOM in večina tiskanih medijev jim pri tej duverziji jedo iz rok.

  2. Odločitev za volilno neudeležbo je odločitev posameznika in ima lahko kar nekaj vzrokov, ki pa niso nujno politične narave. Vendar, vsi volilci so imeli
    možnost- pravico. Izbira je en od temeljev demokracije.Tudi če bi bila vlada izvoljena ob udeležbi 1% volilcev, bi bila to demokratična odločitev. Tudi tistih, ki niso prišli na volišče.

  3. NOBEN od dveh rivalov , ne PAHOR , še manj pa TUERK , nista bila sprejemljiva za zdravo slovensko ali kmečko pamet . OBA komunajzerja , vojaka partije , eden učenec KUČANA drugi tovarišice , radikalke TOMŠIČKE !

    “Čutim slovenijo ” @ , VSE SI LEPO NAPISAL ! Tudi jaz mislim , da k našemu razkolu veliko prispevajo našteti mediji , ki so v polni meri vpreženi v to razdiralno raboto !
    ČE ne bi bilo prenosov teh DRAŽGOŠKIH HUJSKAŠKIH , ZLAGANIH PROCESIJ , bi to vplivalo pomirjevalno na narod ! MOGOČE bo biologija kmalu poskrbela za to ! MORDA bo tudi KUČAN pred koncem spoznal napake , tako kot so jih spoznali KARDELJ , MAČEK in celo MARŠAL TITO , ko so si na smrtni postelji pokesali in naročili spovednike ali ” nadlegovali ” FRANČIŠKANE !
    ZAPEKLA JIH JE KOSMATA VEST , TO JE PA HUDA REČ !

  4. Tokrat redko nisem kriv. Še vedno volim in ne protestiram. Nimam pa več idej.
    Glas protestnika je trenutno namreč vreden najmanj 400 volilnih glasov volilca(2500*400 = 1.000.000 volilcev,ki nismo za proteste)*. Kdo ščiti naše ustavne pravice proti novodobnemu facebook protestništvu. Ali nesprejemljive prevzeme oblasti z orožjem (PUČ-e) zamenjujejo tehnološko napredni facebook prevzemi oblasti?
    *v primeru protestnika z otrokom je ta glas vreden 800, pri protestniku s transparentom 2000, pri protestniku s kocko pa neomejeno nad 2000 zaradi izražene neizmerljive hude stiske.
    Multiplikatorji te moči so brez dvoma mediji oprti na poveličevanje ustavnih pravic protestnikov (zaščiča manjšine, ki ji volilni rezultat ni po godu?).

  5. ” Niso krivi politiki, ampak državljani sami”

    Pravzaprav se krivde ne da preložiti . Vsakdo je kriv v stopnji lastnega nekorektnega družbenega življenja. Demokratična družba je pač skupna vsota dobrega minus skupna vsota slabega. Vsakdo prispeva v eno ali drugo vsoto. Dolker je vsota slabega večja gre pač slabo. No s protestiranjem se bilance ne popravijo. Vsakdo lahko bilanco popravi samo z lastnim prispevkom k vsoti dobrega.
    Ko se bodo protestniki zbirali s pozivom, ki jih bo spodbudil, da bodo sami družbeno korektni in odgovorni v svojem delu družbene odgvornosti, takrat bo njihov prispevek imel pozitiven učinek.

  6. Ker ponavadi ljudje raje kritiziramo kot hvalimo, bi tokrat ob po mojem mnenju odličnem članku želel izkoristiti priložnost in konkretno lepo pohvaliti avtorja za:

    – vsebino misli, ki jih članek vsebuje, torej mnenje o legitimnosti opozarjanja na krivice (sam si pod tem zamišljam predvsem množične kršitve pravne države), vendar brez nasilja; poudarek, da vendarle ljudje sami neposredno volimo poslance in župane in smo torej vsaj soodgovorni za svojo izbiro, še posebej če vnaprej vemo, da so kandidati npr. v kazenskih postopkih (tako “levi”-Janković, kot “desni”-Janša, Marinič,Kangler,…); in spremembo miselnosti in predvsem doslednem spoštovanju tega, kar terjamo od politikov na oblasti, pri sebi);

    – neobremenjenost z “ideološkimi” temami ter govorom o sami stvari in ne o osebah, še posebej brez vrivanj, omenjanj in videnj raznih “komunističnih zarot” v vsem, kar ni direktno “naše” – kot to žal opažam v drugih člankih na tem portalu, in to še 20 let potem, ko je komunizem propadel in ga nihče (zagotovo pa ne mi, mladi) niti ne zahteva (vsaj ne njegovih slabih strani kot so enostrankarski sistem, nespoštovanje nekaterih človekovih pravic,…Če pa se med zahtevami protesta najde kakšna njegova dobra stran, npr. spoštovanje socialne države (2. člen ustave), pa je to le dobro).

    Skratka, pohvalno in veliko takšnih člankov ad rem še naprej!

    • Komunizma kot takega si res nihče najbrž ne želi. Si pa levaki želijo enoumje, in konstantno oblast enih in sovražijo druge.

      To označujemo s komunajzerji.

      • Se pravi, da kdor “si želi enoumje, konstantno oblast enih in sovraži druge”, je po vašem “komunajzar”. Po taki definiciji “komunajzarja” je praktično ves parlament ter vsa vlada “komunajzarjev”, “komunajzarja nad komunajzarji” pa sta očitno premier in LJ župan.

        Če torej “komunajzarji” niso omejeni le na “levake”, je takšna oznaka nesmiselna in je bolje pojave, ki jih kritiziramo, kritizirati neposredno zaradi samih slabih značilnosti (enoumja,sovraštva,avtoritarnosti), brez lepljenja sovražnih etiket npr. “komunajzarjev” z ene ali “katolibanov” z druge strani.

        Tako kot je to (opozorilo na konkretne probleme brez videnja zarot, posploševanja in lepljenja oznak) vzorno uspelo avtorju v zgornjem članku.
        Kritizirajmo torej sama dejanja ne glede na to, ali je storilec “naš”. Torej npr. pohvaliti dejanje, ki si zasluži pohvalo, npr. dejanja LJ župana za ureditev mestnega središča, a hkrati kritizirati npr. dejanja avtoritarnosti in nedemokratičnosti v mestnem svetu te iste osebe.

        • Ne. Ni res. Le levica je taka.

          Janša ni tak, kot praviš, Jankovič pa je. Na splošno desnica sprejema drugačno mnenje, levica je pa zelo sovražna do drugačnega mnenja.

          Pri Jankoviču lahko še kritiziraš, da je pokradel pri vsem ogromno denarja, da delavci njegovega spomenika niso dobili plač, da je njegov spomenik najdražji na svetu preračuinano na sedež in še vedno ni dokončan.

          In strici iz ozadja so še kako aktivni.

  7. “Zatorej vam, dragi sodržavljani in sodržavljanke, postavljam resno vprašanje, zakaj bi čakali na sodišča, da kaznujejo politike (če do tega sploh pride), če jih lahko mi sami kaznujemo na volitvah?”
    To je prvovrstno vprašanje in problem slovenske demokracije in države.
    Zaenkrat in že dolgo to ni nerealno, kar je sicer katastrofalno za moralo in uveljavitev odgovornosti, saj to ni mogoče, ker čisti volilni proporcionalni sistem že v osnovi preprečuje.
    Oblast mora biti izvoljena od ljudstva, pravijo tudi protestniki. Pravilno.
    V demokraciji ima oblast ljudstvo, piše tudi v slovenski ustavi.
    Hkrati pa protestniki zahtevajo, ohraniti je treba proporcionalni volilni sistem.
    To pa je v nasprotju z zahtevo, da oblast pripada ljudstvu, ne pa strankam.
    Takšna zahteva za ohranitev proporcionalnega volilnega sistema je zato pljuvanje v lastno skledo.
    Proporcionalni sistem ne daje oblasti volivcem, temveč strankam in njihovim vodjem.
    Zato so izvoljeni le poslanci po volji vodij strank, ne pa tisti po izbiri in volji volivcev.
    Volilni proporcionalni sistem je zato v nasprotju z Ustavo, že dolgo opozarja Ustavno sodišče.
    Proporcionalni sistem s preferenčnim glasom za volivca, pa daje moč volivcu, ne pa stranki.
    S preferenčnim glasom tudi Slovenci že izbiramo in volimo poslance v evropski parlament.
    Skrajni čas je, da Slovenci končno dobimo oblast na volitvah tudi za slovenski parlament!

  8. “Iskreno upam, da bo na naslednjih volitvah udeležba višja in bodo glasovi dodobra prerazporejeni oz. premešani z novimi obrazi in z novimi idejami.”
    Se zelo strinjam, le da tega ne bo brez novega volilnega zakona, realno, s preferenčnim glasom volivca!

  9. Čisti in zelo nevaren anarhizem in demagogija je trditev, zlasti velike večine novinarjev in medijev, da so protestniki, ki so sicer povsem legalni in imajo javni vpliv, že tista večina državljanov, volivcev, večina ljudstva, ki ima politični mandat za odločanje o skupni usodi.
    Kdor zna šteti do sto, ve da je to velika manipulacija in demagogija in anarhija, samo da se obide demokracija in volitve, kjer so lahko udeleženi vsi volivci.
    Cilj , samo da se odloča kar s protesti na cesti, demokracija in ostali volivci pa na stranski tir!
    To ne pozna nobena demokracija v zgodovini in na svetu.

  10. Proporcionalni sistem ne daje oblasti volivcem, temveč strankam in njihovim vodjem.
    Zato so izvoljeni le poslanci po volji vodij strank, ne pa tisti po izbiri in volji volivcev.
    Volilni proporcionalni sistem je zato v nasprotju z Ustavo, že dolgo opozarja Ustavno sodišče.
    Proporcionalni sistem s preferenčnim glasom za volivca, pa daje moč volivcu, ne pa stranki.
    S preferenčnim glasom tudi Slovenci že izbiramo in volimo poslance v evropski parlament.
    Skrajni čas je, da Slovenci končno dobimo oblast na volitvah tudi za slovenski parlament!

  11. Niso krivi volivci. Ne. Nikoli.

    Oblastni banditi so si izbrali volilvni čas v pozni jeseni, ko narava gre v čas spanja in dnevi so kratki. človek se temu podobno vede.
    Glavne pozitivne spremembe so se zgodile na spomladanskih volitvah 1990 8. aprila, prinesle so svežino.

    Vse kasnejše volitve so bile v turobnem poznem jesenskem času in nam prinašajo turobo. Otroci teme nam vladajo. Le ti so nam vsilili pozen jesenski čas vseh volitev: državnozborskih, predsedniških in občinskih.

    Komur to ni jasno mu ni pomoči.

Comments are closed.