Nisem član, sem člen

11

Pred kratkim sem se kolegici igralki pustil zaplesti v debato o Cerkvi in politiki, pa o duhovnikih in aferah, pa o vernikih in Kristusu…Veselo sva »smučala« od teme k temi, odkrito sem hvalil in grajal, kar je bilo hvale ali graje vredno in na koncu me je vprašala, kako da svojemu zdravemu razmišljanju navkljub (njene besede) še vedno vztrajam v Cerkvi in na ta način podpiram in zagovarjam tudi to kar je v Cerkvi slabega.

Zato, ljubica, zato, ker moja pripadnost Cerkvi ni kot članstvo v kakem društvu, ali stranki ali Partiji, in se izpišeš in vrneš knjižico, ko se naveličaš ali premisliš ali ne strinjaš. Jaz nisem član Cerkve, ampak sem njen člen. Pripadam ji po nevidnem in neizbrisnem znamenju krsta, zakramenta. Zakramenta, ki je svet, kot že ime samo pove. In, da, »včlenila« sta me oče in mati, brez moje vednosti, brez mojega pristanka. Ta ista oče in mati, ki sta me prav tako brez mojega privoljenja učila hoditi, govoriti, brati, ki sta me vzgojila, ki sta me ne nazadnje brez mojega soglasja spočela in mi dala življenje, za kar sem jima hvaležen. Ne le za to slednje, ampak za »cel paket«. Saj, če vidiš slabo gledališko predstavo, če gledaš kolege, kako »šmirajo«, če je slabo zrežirano, saj te je sram, saj si jezen, ampak: Boš zato pustil svoj poklic? Boš nehal igrati? Prav nasprotno. Še bolj se trudiš, še več daš od sebe, da nadomestiš »primanjkljaj«.

Pa se ne razburjam zaradi tistih, ki mislijo, da lahko vrnejo svoje »članstvo«, ampak zaradi nas, črede, nedeljnikov, ki mislimo, da »članstvo« zadostuje. Ko prebiram pisma bralcev, vse bolj spoznavam, da so plašnice  grozovitejše od slepote. A  Bog ni birokrat. Ne zanimata ga članstvo in članarina: »Ne vem od kod ste? Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil. Ne vem od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico. Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu.« (Lk 13, 27-29)

Bog ve, kdo vse bo v Božjem kraljestvu skupaj sedel za mizo?

Foto: PhotoXpress

11 KOMENTARJI

  1. Preseči nivo gostilniške debate v pogovorih z nevernimi je včasih težko. Zdi se mi, da Vam to kar dobro uspeva. Krasen zapis.

  2. prav tako, kot me navduši vsakokraten Gregorjev prispevek v reviji Ognjišče, ki ga, mimigrede, prebiram že od vsega začetka izhajanja, sem Bogu hvaležna tudi za takele “kateheze”. Poveste vse tisto, kar bi sama rada, pa sem preslaba v izražanju, posebej, kadar me ob provokacijah zgrabi sveta jeza! Iskrene čestitke in nadaljujte, prosim!

  3. Ljudje se delimo na dve kategoriji: na tiste, ki imajo razvit čut pripadnosti in na ostale. Vsekakor je nemogoče opisati kaj pomeni pripadnost nekomu, ki mu je pripadnost tuja. S pripadnotsjo Cerkvi pa je enako, kot s pripadnostjo človeštu, narodu, družini, prijateljstvu,… Pripadnot nas veže in obvezuje, da vse napake in zablode jemljemo kot svoje. Tako nas ne oddalji ampak, nas tredneje veže, ker vemo da smo v trenutkih krize in zablod najbolj potrebni..

  4. Se do neke mere strinjam z g. Čušinom, da pripadnosti neki instituciji, ki se ukvarja z organizirano religijo ni tako lahko odvreči v koš za umazano perilo kot “usrane gate”, ampak po dveh milenijih eskapad RKC-ja se pa človek začne spraševati…

  5. Ja, zaradi dveh tisočletjih poslušanja, da bo RKC propadla že jutri, sem jaz postal veren. Čez komunizem in komuniste nisem smel reči ničesar, pa so izginili že v času enega človeškega življenja. Torej???

    Kot napol veren sem opazoval en pogreb. Pogrebci so nosili tri znamenja: gasilsko, jugoslovansko in križ. V mislih sem šel skozi pogrebe dveh tisočletij – križ je večen. Križ kot Kristusovo znamenje Ljubezni.

    Sedanja kriza Cerkve je taka, da pravzaprav sploh ne moremo govoriti o kakih posebno težki časih, če pomislimo na Avignonsko suženjstvo, pa na obdobje, ko sploh ni bilo papeža, pa na obdobje s tremi papeži. Torej???

  6. Gospoda ČUŠINA sem prvič videl, tako v živo, pred nekaj tedni

    na mono predstavi “Evangelij po Čušinu ” ! Duhovit in lep

    večer , nasmejani do solz, smo se vračali domov ! Bravo G.

    Čušin !

  7. @AlFe

    Torej ste postali verni iz golega kljubovanja komunistom, kar pomeni da se lahko zdaj z enako lahkoto odrečete vsem naukom RKC 🙂

  8. @ Clemens non papa

    Zadeva ni tako enostavna, ko spoznaš Resnico. Sicer je pa pisano, da Satan nima uspeha pri svojem delu. Ves njegov končni uspeh je potiskanje človeka proti Bogu.

    In o velja tudi zate.

  9. @AlFe

    Vaši trditvi se v filozofski logiki reče default explanation (žal ne najdem dobre slovenske ustreznice). Vaša trditev lahko drži le če predpostavimo obstoj “Resnice”, “Satana” ali “Boga”. Poleg tega mislim, da podcenjujete skeptike in ateiste.

  10. 41. člen Ustave Republike Slovenije: “…Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.”.
    Ali nekaj mesecev star otrok ve, kaj pomeni krst? Razmislite. Krsti se, (ali včlani se, kakor hočete) ko sam spoznaš, da je to tisto, kar te izpolnjuje.

Comments are closed.