Nikodemovi večeri 2014

0
88

NET_Nikodemovi veceri 2013_LETAK_net48. Nikodemovi večeri bodo od 17. do 27. novembra 2014. V osmih večerih bomo preko predavanj in okroglih miz obiskovalcem pomagali razumeti in ovrednotiti povabilo papeža Frančiška: »Pojdite na obrobje!« (Veselje evangelija, 20 in 46).

Z obrobjem se človek lahko srečuje na osebni ravni, kjer ga marsikaj ovira pri tem, da bi živel v polnosti; lahko se z njim srečamo v Cerkvi, oziroma se mora z njim Cerkev srečevati in v obrobnih skupinah videti izziv za poslanstvo (delo z brezdomci, revnimi, Romi, …); niti mu ni tuje družbeno okolje, morda se na njem včasih nahajajo tudi verske skupnosti.

Vabljeni vsak večer ob 19.30 v dvorano Teološke fakultete, Poljanska 4, Ljubljana

Izpostavljamo dogodka v organizaciji Časnika in revije Tretji dan.

Ponedeljek, 24. november: Medij te (lahko) naredi ali uniči

Moč sodobnih medijev pri ustvarjanju javnega mnenja je nesporna. V državah z demokratično ureditvijo so mediji resnično četrta veja oblasti. Že s samim golim poročanjem (ali molčanjem) o določenih temah usmerjajo pozornost javnosti k vprašanjem, ki sploh niso nujno najpomembnejša. Če dodamo k temu še način, kako poročajo o določenih zadevah, lahko potrdimo prepričanju mnogih, da mediji oblikujejo in soustvarjajo podobe dejanske resničnosti.

Sodelujejo:

Ana Jud, novinarka in pisateljica

Dejan Steinbuch, novinar

Jurij Paljk, pesnik in novinar

Rok Čakš, novinar

Četrtek, 27. november: Verske skupnosti med prisilnim in prostovoljnim obrobjem

Neizpodbitno dejstvo je, da je bil slovenski komunizem poleg sovjetskega najbolj občutljiv na vsako navzočnost verskih vsebin v javnosti. To pušča posledice v življenju verskih skupnosti in dojemanju njihove vloge še danes. Skrajne razlage načela ločitve države in verskih skupnosti, ki lahko pridejo na površje ob vsakem blagoslovu gasilskega vozila, to potrjujejo. V tem smislu si pravo mesto verskih skupnosti marsikdo v Sloveniji predstavlja na obrobju družbe in jih tja tudi potiska.

Vendar moramo po drugi strani priznati, da ima človek včasih občutek, da se verske skupnosti za pravičniško vztrajanje na robu odločajo tudi, ko za to ni nobene zunanje prisile. Morda zato, ker je tam, samo med domačimi, udobneje in ker tako ni potrebno prevzemati odgovornosti za družbo, tudi ko bi bilo to nujno.

Sodelujejo: predstavnik Katoliške Cerkve, predstavinik Evangeličanske Cerkve, Srbske pravoslavne Cerkve, Islamske verske skupnosti, dr. Igor Bahovec, doc. za sociologijo religije in pastorale

Prijava

Za komentiranje se prijavite