Ničelna toleranca do nasilne vzgoje

ničelna tolerancaVzgoja otrok se sooča s tveganji, saj so njena temeljna platforma človeški odnosi, ki so živi, poleg tega pa otrok že ob rojstvu tako rekoč odide v nepredvidljivi svet. Tveganja pogosto razumemo kot nekaj neželenega, a so tveganja tudi priložnost. Starši so tako povečini, z namenom učenja otroka vožnje s kolesom, pripravljeni sprejeti določeno tveganje, da bo otrok padel in se udaril. Ne (pre)pustijo pa otroka, da se sam uči vožnje s kolesom na ulici, saj je to prevelika nevarnost.

Pa saj ne gre v prvi vrsti za vprašanje varnosti oz. nevarnosti, ampak za odnos, ki ga imamo do otrok in tveganj pri vzgoji. To pomeni na kakšne načine starši vzgajajo otroke in kaj (si) pri tem dopuščajo. Kadar so otroci prepuščeni skrbi različnih institucij in prostočasnih organizacij, se zagotovo želi zelo stroga pravila glede varnosti in zdravja otrok ter se pri temeljnih vprašanjih pričakuje od odgovornih ljudi jasen pristop ničelnih napak (t.i. zero tolerance).

Starši niso krivi za tveganja, ki jih s sabo prinaša svet (alkohol, droge, spolnost, denar itd.), so pa odgovorni za usmerjanje otroka in svoje reakcije na otrokovo doživljanje in spoznavanje življenja. Nekoliko paradoksalno, vendar starši sami poosebljajo določeno tveganje, da bodo sicer v upanju na najboljše, vzgajali otroka s pretirano destruktivnostjo, zaskrbljenostjo in jezo (beri strahom) ter ga poskušali lahkomiselno ne soočiti oz. skriti pred »pokvarjenim« svetom.

Takšen vzgojni paradoks je vzgoja, ki temelji na klofuti in šibi, in sicer iz dveh razlogov. Prvi razlog je lahkomiselnost, saj je še vedno v modi prepričanje, da se s trdo roko »kupita« mir in disciplina v hiši. Morda že res na prvi pogled, vendar po principu znanega rekla cilj posvečuje sredstva. Kruto, saj nasilna sredstva pustijo otroku boleče posledice in groze. Če se zdi, da je ta pogled preveč občutljiv in čuteč, je temu res tako, vendar je to v naravi človeka. Gre samo za vprašanje, kaj se otrokovi možgani naučijo in ali zatremo naravo ali jo poskušamo sprejeti ter regulirati? Otrok, ki je doma tepen, prav »diši« po statusu žrtve v krogih, kjer se giblje. Za radikalno primerjavo, pri vietnamskih veteranih so ugotovili, da lahko požarna sirena pri njih povzroči alarmni odziv in anksioznost. Čeprav gre le za zvok sirene, je ta povezan z izkušnjo groze v vojni, kar samo potrjuje, kako konservativni in senzitivni so možgani.

Z lahkomiselnostjo je povezan drugi razlog, tveganost zdravega otrokovega razvoja. Človekova posebnost sta govor in odnos. Stična arena odnosov je telo, s katerim verbalno in neverbalno komuniciramo z ljudmi, naravo in stvarmi. Zato je bistveno, kakšna sporočila in sredstva se vtisnejo v človekove možgane in celotno telo. Nauki, nazori in ideologije so sekundarnega pomena, organski in somatski spomin je namreč glavni repertoar človekovih socialnih izmenjav in stikov. Tako vzgoja z nasilnimi metodami vpliva na razvoj konfliktnih in nasilnih modelov reševanja problemov in odnosov kasneje v življenju, česar si starši in otroci seveda ne želijo. So pa oboji žrtve določenih destruktivnih vzorcev, ki se prenašajo med generacijami in še niso bili razrešeni. Tretji razlog vzgojnega paradoksa je razbolela psihosomatska kapaciteta staršev, saj ti na otrokovo živahnost ali nemirnost odgovarjajo s podobnimi sredstvi – nemirom (beri klofuto ipd.), ampak o tem vidiku morda kdaj drugič.

Udarec otroka je lahkomiseln in nasilen, za otroka nespodbuden, krivičen in škodljiv, še toliko bolj zato, ker je človeško telo tako skrivnostno in pogojeno z zapletenim svetom nevronskih spominov. Telo kodira vsak udarec, čeprav ga možgani lahko navidezno pozabijo (disociacija) in več kot jih je, večja je lahko škoda. Komunikacija in vez dveh teles (oseb), kadar je eno žrtev udarca, je vedno le nasilje. Saj ne gre za iskanje krivca, ampak za model starševstva in odnos do otroka oz. njegovega telesa, ki je izjemno občutljivo, pa vendar sveto, v kar kristjani še posebej verujemo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.