Letošnja, vsaj v naših krajih bolj mila zima je spodbudila zelo zgodnje cvetenje marsikatere okrasne rastline, tudi mimoze, ki je na svojih vejah med zelenimi lističi že razprla na tisoče malih, opojno dišečih “sončec”, ki bodo ta teden napolnila cvetličarne, pa tudi mize in police na tržnicah in marketih.
Te drobne cvetke so ob dnevu žena zelo iskane in zaželjene. Po teh prožnih vejicah, obteženih z grozdi žoltega cvetja, segajo navadno moške roke, da bi jih galantno, samozavestno ali v zadregi poklonili svojim ženam ali ljubicam, ali bolje, po sodobno rečeno, življenjskim sopotnicam oz. partnericam. Zakoni, še posebno cerkveni, so šli namreč krepko “iz mode”. Nihče si noče več “naložiti tega bremena”, rajši živijo skupaj “na koruzi”, kakor so včasih rekli, kot da bi sprejeli vse obveznosti, ki jih nalaga posebno poroka, sklenjena pred oltarjem. Kdo bi si sedaj, ko je že vse razvrednoteno, belil glavo še z zakonsko zvestobo. “Če bo šlo, bova pač skupaj, drugače greva mirno narazen”, tako si mislijo današnji mladi, ki si sicer tudi zaradi hudih časov gospodarske krize, v kateri živimo zadnja leta, ne upajo sklepati zakonov, ker je pač stalna služba postala le fatamorgana in je zato res težko misliti, da bi si na tako trhlih temeljih ustvarili družino. Morda pa vsem manjka zaupanje v Božjo previdnost. Tudi v polpretekli zgodovini so naši nonoti preživljali zelo hude čase, pa so vseeno z nekim zdravim optimizmom zrli v prihodnost in se niso bali ustvarjati si družino in sprejemati po več otrok. Morda pa smo tudi me ženske izgubile nekaj tistega poguma, vztrajnosti, zaupanja, srčnosti, ki so bili vodilo naših pranon in non, da so z njimi zmogle premostiti marsikatero težavo. Tudi njim je bilo marsikdaj hudo, ne samo zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, ampak tudi zaradi družinskih razmer, v katerih jim je bilo včasih dano živeti. Večkrat so prenašale može, ki so kaj radi pregloboko pogledali v kozarec, bili zapravljivci …, a so vseeno vztrajale ob njih, zaradi družine, otrok pač. Sedaj pa se pogosto razidejo tudi zaradi zelo banalnih, puhlih vzrokov. Ženske očitno nismo več tako potrpežljive, kot so bile včasih! To je sicer v določenih primerih in zadevah kar prav! Čeprav, kot prevečkrat beremo v črni kroniki, se fant ali mož kruto maščuje nad ljubico ali ženo, ki ga hoče zapustiti: “ali moja ali od nikogar drugega”, zatrjujejo z besedo ali v mislih “razočaranci in maščevalci”, ki ne poznajo prave ljubezni, in še do nedavna “ljubljeni ženi” kratkomalo odvzamejo življenje ali iznakazijo njeni lepi obraz. Koliko nasilja je še zmeraj nad ženskami! Italijanska kronika je prepolna takih zločinov ali čudnih izginotij žensk, katerim pravica nikdar ne pride do dna. V teh primerih ostajamo ženske še zmeraj šibke, nemočne, “nežnejši” spol, čeprav znamo biti v marsičem mnogo bolj “močne” in odločne ter zmožne od “krepkega” spola. To se je jasno izkazalo v nam daljni, pa tudi bližnji zgodovini, ko so na cesarskih ali kraljevskih prestolih sedele ženske ali pa zasedale pomembna državna mesta.
V Italiji smo prav te dni spet dobili novo vlado, kar pri nas sicer ni nobena novost, saj se menjujejo vlade skoraj kot letni časi! Razveseljivo pa je dejstvo, da je v vladi, ki jo je sestavil Matteo Renzi, devet ministrov in devet ministric. Končno smo vsaj v tem popolnoma enakovredne. Upati je, da se bodo izkazale na tem mestu in da ne bodo kot nekatere nekdanje “lepotičke” na “Vitezovih” vajetih, ki v parlamentu gotovo niso sedele zaradi kakih posebnih političnih zaslug ali talentov …
Sicer pa še zmeraj ni zapihal tisti veter, ki bi spihal vse trdno zakoreninjene, le na videz prikrite in “odpravljene” predsodke, da je vendarle ženska v svojem bistvu nekaj manj kot moški. Čas bi že bil, da ne bi privlačnih mladih ženskih teles “uporabljali” zmeraj in povsod kot vabo za nakup najrazličnejših stvari in da bi bile prave ženske vrline upoštevane tudi, ko ji minevanje časa zariše gube na obrazu. Bog ve zakaj moškim gubam pripisujejo neko zanimivo šarmantnost, ki jo prinašajo zrela leta, gube na ženskem obrazu pa so le krut znak staranja, ki ga je treba tako ali drugače odpraviti?!
Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
Foto: Flickr
