Ni ga čez poceni točke

10

Težko bi se označil za največjega oboževalca ljubljanskega župana. Ampak celo jaz sem pripravljen tu in tam zatrditi, da ni vse, česar se poloti, nujno slabo. Da včasih misli celo dobro. In ko se je v Maribor odpravil z majico z zdaj že legendarnim napisom Ich bin ein Mariborčan, nedvomno ni imel v mislih nič hudega.

JFK, pojdi se solit

Mariborčanom se je skušal pač malo prikupiti. Seveda ne vem, ali je poznal izvirni kontekst uporabe izreka, ki je navdihnil tistega na darilu mariborskih članov Pozitivne Slovenije. Vsekakor pa niso ne on ne njegovi strankarski kolegi računali, da ga ne poznajo mestni veljaki in po vsem videzu niti večina mestnih prebivalcev ne. Drugače bi parafraza Kennedyjeve izjave na vrhuncu napetosti ob gradnji Berlinskega zidu le stežka obveljala za žalitev. Kot Mariborčan pa sploh ne dvomim, da se je županu in še komu z njim ob njej dejansko stemnilo pred očmi in so se čutili prizadeti v svojem bistvu. Mnogi drugi pa so se takoj naredili, kot da ne vedo, za kaj gre, ko so zavohali cenene politične točke.

Večna zgodba o molzni kravi

Kajti v mestu ob Dravi nič ne gre bolj v promet kakor stokanje nad sredstvi, ki “nam” jih neupravičeno požre prestolnica. Tu ne igra nobene vloge, kdo je tam župan in za kaj se zavzema in v kakšnih majicah hodi po svetu. Niti ni nezdružljivo s suhim dejstvom, da so kandidati Pozitivne Slovenije na zadnjih državnozborskih volitvah ravno v središču Maribora zabeležili svoje najboljše rezultate na Štajerskem, čeprav bi se kak zunanji opazovalec utegnil temu čuditi. Tem bolje (ali huje), če se v zgodbo vplete še slabo predelana mestna zgodovina, predvsem njen ne nepomembni z nemštvom zaznamovani del. Prav v času, ko v nekdanji mestni kavarni kažejo obiskovalcem odlično razstavo na to temo, se zdi mestnim očetom v čisto populistični maniri potrebno znova poudariti, da so nemško govoreči lahko z mestom in njegovo sedanjostjo in preteklostjo povezani le kot dobrodošli (številčni) obiskovalci kavarn, slaščičarn in trgovin, v mariborskem spominu pa nimajo česa iskati. Čeravno gesta ljubljanskega župana sploh ni v ničemer namigovala nanje.

Tako so pravzaprav ob povzročenem hrupu lahko vsi zadovoljni. Janković je pokazal dobro voljo in (spet?) izpadel kot svetovljan, ki pozna celo nekaj svetovne zgodovine. Mestni časnik, “ki te potegne vase”, je zapolnil tri strani s streljanjem na neljubljenega mestnega poglavarja. Slednji pa se je skupaj s svojo ekipo znova znašel na isti valovni dolžini z večino občanov, ki so se v blaženi nevednosti čutili prizadete in so tako ali tako sveto prepričani, da se Ljubljančani s svojim županom vred redijo izključno z njihovimi žulji.

Foto: Večer

 


10 KOMENTARJI

  1. Morda pa mariborsko “stokanje nad sredstvi, ki nam jih neupravičeno požre prestolnica” izvira iz neposrednega povojnega časa?
    Namreč, gospod Hutter, je imel za svoj blok v Mariboru že pred vojno pripravljene marmorne plošče za oblogo fasade tega bloka. Pa s tem ni bilo nič, ker so komunistične oblasti plošče ukradle in z njimi obložile takrat novo stavbo PTT, tisto v kateri je zdaj Telekom.

  2. Po drugi vojni se je pobijalo in kradlo, vse uradno, vse dovoljeno. Če greš v katerokoli smer nekaj kilometrov, naletiš na trupla povojnih pobojev, trupel je vsaj dvesto tisoč, vmes tudi cvet slovenskih fantov. Telekomova fasada je iz ukradenih plošč. Pred dvajsetimi leti smo mislili, da se po vse tole razpucalo, ne protagonisti so isti in še razmnožili so se, zdaj so tu otroci in že tudi vnuki. Privilegiji so samo za ene, za tiste tatove in morilce. Slaba energija se vleče nad Slovenijo in nič ne kaže na bolje…

    • Berem: “Pred dvajsetimi leti smo mislili, da se po vse tole razpucalo …” in komentiram:

      Pa nismo vsi tako mislili, zelo malo nas je bilo!
      🙁

  3. Tale žaba se tako samovšečno napihuje pred publiko, da se bo vsak čas razpočila.
    Največjo gotovost pa ji daje neumna publika, ki ji je ta žaba všeč.
    Ich bin eine šumadijska happy žaba, ki se najraje sončim na kupu evrov na Cipru .
    (Ko ko ko-Ciper)

  4. Vse vedenje in dejanje tega tovarisa je tako balk-ansko primitivno, da nikoli ne bom razumel Slovenca, ki ga voli.

  5. Prav preprosto je razumeti volilce jankovića: kućan, semulić, urošević, utroša, petrović, miščević, vukadinović, ščernjavić, makarović, diklić, mišić, isajlović, damjanić, dakić, jaklić, jakić, pešut, đurić in ostali, ki si morajo na dlan zapisati številko, katero naj obkrožijo.

    Torej, ker je bil kućanov kandidat, kandidat komunistične partije jugoslavije, so ga volili vsi člani in podporniki le-te, razen podmladka, ki je pač volil podmladek.

    Nekaj tistih starih mam in atijev, ki ne spadajo v omenjeni kategoriji, a so vseeno prispevali glas za lopova, pa tudi ni pretežko razumeti, saj so že desetletje bombardirani z lažmi o največjem meneđerju s socialnim čutom na svetu, ki da je toliko dobrega naredil, katere v javnost širijo jugokomunistični hlapci bande 571 (pop tv, rtv slo, nedeljski, dnevnik, delo, večer, lady, obrazi, jana, … malo morje radijskih postaj …).

  6. Prvopodpisani pod zahtevo za opravičilo je moj dober prijatelj Folko. Priznam, da ne vem, kaj ga je pičilo, da se je tako odločno zaletel v ljubljanskega župana.

    A brez težav vam povečano vaše vprašanje obrnem nazaj vam. Kaj bi vam bilo ljubše? Da se vam jaz predstavim kot ateist, ki potrjuje, da seveda bo primerno pokopal svojega očeta? Ali da se na velikonočni maši pojavim v svetopisemskih (beri tradicionalnih arabskih) oblačilih z napisom na hrbtu “Io sono Domino Nostre otrok”?

    Pač so imeli v mariborski Pozitivni Sloveniji malo smole pri izbiri besed. Ali pa tudi ne (če so le želeli pritegniti pozornost, preden nagovorijo javnost). 🙂

  7. Ne morem razumeti, da Janković, čeprav je otrok narodnostno mešanih staršev, ni prevzel niti enega smega slovenskega gena.

Comments are closed.