Ni bila lahka, tale udbovska rabota

13
Foto: arsmedia.si/.
Foto: arsmedia.si/.

V petek, 5. septembra 1970, so se začeli in v soboto naslednjega dne končali peti študijski dnevi v Dragi. Dragina prva petletka se je tako zaokrožila in zaključila. Predavatelji, njih devet, so bili: Jože Goričar, Ciril Zlobec, Tomaž Pavšič, Emidij Susič, Maks Miklavčič, Matej Poštovan, Edvard Kocbek, Vladimir Vremec in Lev Detela.

V zamejski Mladiki, nekakšnem Draginem biltenu, je bilo o udeležbi napisano: “Najprej je treba ugotoviti, da udeležba vsako leto raste. Letošnjih študijskih dni se je udeležilo v celoti 350 izobražencev, kot so jih organizatorji zaznali – nekateri so bili navzoči prvi dan, drugi samo drugi dan. Največja udeležba je bila v nedeljo popoldne, in sicer nad 300. Vsi so z velikim zanimanjem sledili razpravam, včasih ‘s pridržanim dihom, ki je pretresel’, kakor se je izrazil eden od govornikov. Ves čas je vladalo prisrčno razpoloženje. Srečali so se ljudje, ki se več let niso videli, sklepali so prijateljstva mnogi, ki se sploh še niso poznali, morda so vedeli drug za drugega le po kakih tiskanih razpravah in literarnih izdajah. Namen, ustvariti toplo slovensko družino izobražencev, čeprav z različnimi pogledi in nazori, je bil torej dosežen. Največ udeležencev je bilo iz naše pokrajine, s Tržaške in Goriške, precej iz Slovenije. Prišlo je dosti številno zastopstvo s Koroške. Razen tega pa so se udeležili teh dni posamezni izobraženci, ki žive v raznih evropskih državah, kakor v centralni Avstriji, Švici, Nemčiji in Franciji, bili so nekateri, ki žive v Severni ali Južni Ameriki, posamezniki celo iz Afrike in od drugod. Z udeležbo moramo biti tedaj zadovoljni, vendar pričakujemo v prihodnjih letih še večji odziv, posebno iz izseljeništva.”

*

Draga v letu 1970 je bila očitno zanimiva, z udbovskega vidika, tudi zato, ker je na njej prvič in zadnjič predaval tudi Edvard Kocbek, ki je bil vohljaško najbolj spremljan prebivalec propadle slovenske socialistične republike, in to v vsem njenem 45-letnem obstoju. Zato ni nič čudnega, da so udbovski analitiki v t. i. “Informativnem preseku varnostnoindikativnejših vsebin dnevniških zapisov Edvarda Kocbeka (1970)” kar precej prostora namenili tudi reproduciranju tega, kar je Kocbek v svoj dnevnik za to leto napisal o svojih dilemah glede nastopa na Dragi.
Tako Edvard Kocbek, poročajo udbovci, 30. julija 1970, torej dober mesec dni pred Drago 70, napiše v svoj dnevnik, da ga je na študijske dneve povabil Alojz Rebula, da bi prevzel predavanje, ker “jih je Trstenjak pustil na cedilu.”

Dalje ugotavljajo tajni policaji, ko berejo ukradeni dnevniški zapis za 3. avgust 1970, da mu je “uradno povabilo za zaključno predavanje posredoval predvojni kolega na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani prof. [Martin] Jevnikar. Ob njegovem omahovanju v zvezi z odhodom na študijske dneve zasledimo v dnevniških zapisih naslednji komentar: ‘Zdaj se ne morem več obotavljati, rekel sem, da pristanem, čeprav ne vem, kako bo z mojim zdravstvenim stanjem. Spored je zelo labilen, ker ne morejo najti predavateljev (Boris Majer, Veljko Rus, dr. Rode)’”.

*

In končno, udbaško analiziranje oz. reproduciranje zasebnih Kocbekovih dnevniških razmišljanj o Dragi 70 se končuje s citatom iz dnevniškega zapisa, datiranega s 15. avgustom 1970: “Včeraj sem hotel v prvem hipu odpovedati svoje predavanje v Dragi, potem pa uvidel, da bom napravil veliko napako. Prav zdaj ne smem pokazati niti strahu niti izzivati. Le Pahorja moram pregovoriti, da za nekaj časa opusti publiciranje o pravem vzroku napada na ‘Strah in pogum’.”

Ne vem, kaj je hotel Boris Pahor takrat novega publicirati o Kocbekovih novelah Strah in pogum iz leta 1951, zaradi katerih je tovariš Edi Kardelj bojnega (a ne nazorskega) tovariša Edija Kocbeka izločil iz političnega življenja (pa tudi za deset let iz javnosti nasploh), no, na tem mestu se mi zdi bolj pomembno povedati, da so udbovci v eni izmed številnih tajnih preiskav v Kocbekovem stanovanju skrivoma preslikali Kocbekov dnevnik za leto 1970, kar je po obsegu znašalo “približno 850 strani A4 formata”, ki so bili “pisani v težko berljivem rokopisu ter dopolnjeni z izrezki iz naših in tujih časopisov ter citati v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku.” Ni bila lahka, tale udbovska rabota, saj so morali nato še vso to ogromno količino rokopisa (in ne samo za leto 1970, Kocbek je namreč pisal zapise desetletja, in to skoraj vsak dan) dešifrirati in o najpomembnejših zadevah poročati vodstvu tajne policije in komunistične partije.

Glede na predavanje Edvarda Kocbeka na Dragi 70, naslov predavanja je bil: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture, ni nič čudnega, da je takratni predsednik slovenskih komunistov France Popit prejel o tem srečanju v Dragi posebno udbovsko informacijo. Same informacije žal nisem našel, sta pa njen obstoj in dostava Popitu razvidna iz dokumenta kabineta predsednika CK ZKS, kjer neimenovani Popitov pooblaščenec v kabinet takratnega šefa Udbe Egona Conradija vrača (novembra 1970) številne udbovske informacije in med njimi tudi eno, ki nosi naslov “Študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi pri Trstu – nekaj ocen in komentarjev”. Z ozirom na datum vračila lahko utemeljeno sklepamo, da gre v tem primeru za vračanje poročanja o Dragi 1970. Več o sami vsebini te informacije pa bo mogoče povedati takrat, ko ali če, se že bo ta našla v sicer (kot vemo) večinoma uničenem slovenskem udbovskem arhivskem gradivu.

Iz poglavja Prva Dragina petletka (1966–1970) v knjigi Karla. Udba o Dragi, ki jo lahko naročite na Časniku.

13 KOMENTARJI

  1. Draga je gostila Cirila Zlobca?

    Mar ti ljudje niso vedeli, da je bil partizan, komunist in VOSovec. VOSOVCI so v revoluciji obtožili, sodili in izvajali smrtne “kazni” nad sovaščani in meščani, na teritoriju, ki so ga osebno poznali. Oni so prej živeli s temi ljudmi.

    Je bil Zlobec kaj dedca v hlačah in je spregovoril katere ljudi je dal pobiti, koliko in zakaj, kako?
    Povabite ga še enkrat in mu zastavite ta vprašanja. Meni deluje reva, cmerar. Si ne bo upal povedati.

    • O tem, da bi bil Ciril Zlobec med vojno komunist in vosovec, prvič slišim. Sam Zlobec, tudi v enem zadnjih intervjujev ( s Ksenjo Petrovičič), govori zelo drugače. Za take močne obtožbe kot je vososvstvo je treba na dan z dokazi, sicer so to klevete, kakršne se lahko preganjajo na sodišču.

      Sicer je pa lahko iz sedanje perspektive ostro soditi izbor gostov. Sam bolj kot v tem, da so organizatorji vabili tudi intelektualce z levega spektra oz. celo prorežimske ljudi ( nenazadnje so deklarirali, da želijo biti nek intelektualni Hyde Park celotnega tedanjega slovenstva in je to širino duha celo za pozdraviti), vidim problem v onih, ki so se bali odzvati na vabilo in imeti predavanje. V tem Omerzinem članku lahko preberemo kakšno zelo znano ime iz cerkveno-teoloških krogov, ki so Dragi dali košarico. Pa še druga imena takega ravnanja so bila. Tudi Kocbek je nekako hamletovsko mencal a na koncu vendarle šel.

      • Razen po spominu sem šel pregledat še po spletu- ni najti nobene povezave med pojmi Ciril Zlobec in vos, vosovstvo. Ne da bi bil njegov advokat, a načelno sem pripravljen braniti vsakogar pred nedokazano ( nedokazljivo) kleveto. Celo Hitlerja, če hočete.

        • Zelo znan slovenski pesnik mi je to v osebnem pogovoru pravil. Izrecno sem ga še enkrat to vprašal, ker sem bil tako presenečen. Je pa zelo verodostojen mož. Ne bi ga rad namočil. Kaj imam od tega? Ja, in ravno zato sem intervju s Ksenjo gledal, če bo kaj povedal. Pa ni. Poznam pa dve slavistike, ki sta očarana nad njim. In sta mi pravile neko osebno tragedijo. Seveda sta bili zelo zgroženi nad menoj (in ne nad njim) ko sem povedal, da je bil VOSovec in da je med revolucijo pobijal civiliste kot pravi terorist.

          Mi je pa starejši gospod pravil kako je njegovo 16letno hčerko perverzno nagovarjal k seksu. Tudi verodostojen mož, ni čveka.

          • Škoda bi bilo, vsaj po mojem, da taki očitki, konkretno na račun Zlobca, če se pojavljajo, niso razčiščeni.

            Jože Javoršek je pred dolgimi desetletji napisal Nevarna razmerja, v katerih je o dveh ikonah povojne kulture oz. literarne zgodovine in nekdanjih sopotnikih ali celo prijateljih, Vitomilu Zupanu in Dušanu Pirjevcu in njunemu početju pred, zlasti med in tudi po vojni zapisal ogromno strašljivih, težko ovrgljivih poročil. Mnogo hujših kot je tole tvoje o Zlobcu. Poročilo o zblojenem sadomazohizmu ne le seksualnega tipa, ampak takega ki se ne ustavi pred najhujšim trpljenjem sočloveka, uživaškem sodelovanju pri pobojih, samomorih, spravljanju ljudi v skrajne stiske, psihotična stanja itd.

            Tudi, če je Jože Javoršek res delal kot konfident za udbo, pozdravljam, da je povedal resnico o teh dveh ljudeh, o teh dveh moralno skrajno zavržnih slovenskih “mitih”. Če me ima kdo zato za malomeščana, zlahka prenesem tak pogled. To, da kljub ali prav zaradi knjige Nevarna razmerja nekateri Zupana in Pirjevca celo še bolj hvalijo in vnaprej mitizirajo, pa težko opredelim drugače kot za čisto diabolijo.

            Recimo tale članek znane televizijske osebe: http://www.mladina.si/153177/zadnji-slovenski-legionar/

        • Pavel ne more iz svoje kože.
          Obtožuje, podtika, kpnkretnih dokazov za vse to pa od nikoder ! Nabija na suho!

      • Če bi šel vprašat kakšne organizirane borce, bi ti zagotovo povedali, da je vosovstvo višek partizanščine, saj imajo takih primerkov med sabo kar nekaj. Kakšno sodišče neki!

  2. Kdo je Boris Majer? Mar ni pisec učbenika Samoupravljanje s temelji marksizma po katerem so nam komunisti v srednjih šolah vbijali v glavo totalno nelogičen komunizem?

    Današnja Slovenija je rezultat moči Drage, Demosa, civilne družbe in “desne” politike:
    Komunistična oligarhija je popolnoma varna
    Fašistično gospodarstvo drži narod, delavce v revščine, oblastniki, mafija in birokrati so edini zadovoljni.
    Slovenija je postala država, a ni samostojna, še manj neodvisna. Je suženj v krempljih komunističnih Fritzlov.

  3. Gospod Pavel, res je, kar ste napisali! Ampak ne morem si kaj, da se ne bi vprašal, kje bi mi bili, če ne bi imeli gospoda Janeza Janše?

Comments are closed.