Kri, znoj in solze – je rešitev za Slovenijo

18
1814
Brez žrtev vseh, ki prejemajo zanesljiv denar iz državne blagajne, bomo še dolgo, zelo dolgo ostali v močvirju posledic korona virusa. Na nek način bomo nazaj v socializmu, ki smo ga komaj zapustili. Levica bo tedaj v svojem raju, vsi ostali pa v peklu. Foto: STA

Sangre, sudor y lágrimas / Kri, pot in solze

Če bi hotel opisati svoja pričakovanja za prihodnja leta, potem se mi zdi ta španski izrek najbolj primeren. Pričakujem namreč čas odrekanj, za katere ne vem, če sem pripravljen nanje. Mnoge stvari, ki so bile do včeraj še samoumevne, ne bodo več dostopne. Ne mislim več na duhovne in kulturne dobrine, ki so višjega reda, temveč na najbolj osnovne dobrine, ki smo si jih do pred 14 dnevi privoščili. Prihajajoči čas se mi zdi podoben času hujšanja, le da tokrat ne bomo hujšali pri polnih mizah (kar se je izkazalo običajno za nemogoče), temveč bomo hujšali ob skromno založenih miza oz. pri praznih mizah.

Vstopamo torej v čas, ki so ga na podoben način doživeli v Angliji po juniju 1940, ko so bile njihove čete poražene v Franciji in rešene v Dunkirchu. Ostale pa so »gole in bose« in čakajoč nemško invazijo. Mnogi Angleži so bili pripravljeni tedaj skleniti mir s Hitlerjem, samo Churchill jih je povezal v odločen boj proti nacizmu. Bila je to odločitev za osamljen boj, za vztrajanje proti premočnemu sovražniku. Bila je odločitev, ki je vsaj pol Evrope rešila totalitarizma in jo popeljala v svobodo 1945, ko se je »vroč« spopad prelil v »hladnega« med svobodnim svetom in totalitarizmom rdeče zvezde.

Angleški premier je tedaj uspel prebuditi v svojem ljudstvu razloge za vztrajanje in s tem tudi moč za napor. Ponujal pa jim ni gradov v oblakih, temveč »kri, pot in solze«. Ljudje so to razumeli, sprejeli in se strumno, enodušno borili. Že ob koncu leta 1941 niso bili več sami. Od tedaj so vedeli, da bodo zmagali, čeprav je bila vojna še dolga.

Nevarnost socializma, ko bi država skrbela za vse, ni daleč

Podobno je danes. Če ves svet dva meseca stoji v »vojnem stanju« in ne proizvaja dobrin, nam mora postati jasno, da se bo marsikaj spremenilo. Če celotne gospodarske panoge stojijo, se bodo sesule vase, ljudje bodo na cesti, proizvodni obrati pa zaprti. Epidemija koronavirusa nas sili, da se preusmerjamo v »preživetveno ekonomijo«. Sedaj imajo prednost le tiste panoge, ki nas ohranjajo pri življenju (proizvodnja, distribucija in prodaja hrane, zdravstvo, ipd.), in one, ki nam omogočajo razvedrilo v naših domačih »zaporih« (npr. ponudniki internetnih storitev). Mnoge prej samoumevne in pomembne stvari, pa bodo propadle.

Če ni dela, ni prihodka in socialna stiska je tu. Zavedati pa se moramo, da se je potrebno iz takega stanja čim prej izviti, ker le delo prinaša človeku čast in zadovoljstvo. Vsi poznamo pripovedi o človeškem propadu onih, ki že dolgo živijo od svojega brezdelja, ker so priključeni na socialne transferje. A zdaj bo takih množica! In nevarnost, da bi se varali z novim socializmom, ko bi država skrbela za vse, ni daleč.

Socializem pomeni sužnost in revščino za vse, razen za »novi razred«

»Novi razred«, ki že 70 let propagira socializem in od njega živi, se hitro spajdaši s kapitalističnimi veljaki, ki so obogateli z raznimi goljufijami in imajo svoje premoženje varno shranjeno v davčnih oazah (pri nas je bil nekaj časa zelo priljubljen Ciper, potem Panama, …). V brezobzirnosti in trdosrčnosti sta si obe skupini podobni, pri nas sta celo istovetni in njihov skupni izraz je Forum 21. Lahko bi rekel, da nas zelo verjetno čaka neke vrste kapitalistični socializem (najbolj so se temu približali v nacizmu). Ta ne prinaša nič dobrega, saj od tega ne bo ne več svobode in ne več družbenega miru in tudi pravega blagostanja nam ne more ponuditi.

Ob pojavu »izpada dohodka« so se takoj pojavile razne »podporne skupine«: za kulturnike, za samostojne podjetnike, za upokojence … FB je poln sočutnikov, ki sporočajo to in ono žalostno, a nepreverljivo zgodbo, ki naj bi prebudila sočutje. Lončka niso pozabili pristaviti niti sindikati, ki so bili zadnja leta pridno tiho, kakor, da jih ni! Da, spoštovani, vsi smo v istem zosu. Velika večina od nas je nenadoma ostala brez dela in zato brez prihodkov. Ne le kulturniki, ki prejemajo tako ali drugače denar iz proračuna, ampak tudi mnogi drugi, ki so resnično živeli od svojega dela. Vsi, ki ne delamo v »vojnih« panogah smo na istem. A nismo se vsi postavili v vrsto pred državne jasli in zahtevali najprej zase, za druge nam pa ni mar. Nekateri se zavedamo prioritet. In najprej je potrebno zmagati v bitki, ker sicer izgubimo vojno. Tedaj nam bo vseeno, kdo je prvi v vrsti pred državnimi jaslimi, saj bomo itak vsi mrtvi.

Prihaja nov val zadolževanja in novo tiskanje denarja

Kdor nima ekonomske neodvisnosti, nima svobode. Vsak, ki ti daje denar, ki te tako rekoč vzdržuje, terja nekaj zase, saj smo darovalcu dolžni za začetek hvaležnost, včasih obresti, drugič pa še kaj več. Tudi zadolžene države niso samostojne in jim posojilodajalci narekujejo, kaj storiti in česa ne. Mednarodni denarni sklad je tipična taka tipična ustanova, ki države sili k sprejemanju splava, LGTB agende in teorije spola, če hočejo od njih posojilo. Prav tako pa marsikdaj za gospodarske krize in težave nalaga šablonske rešitve, ki ničesar ne rešujejo. Na koncu so države še bolj zadolžene, gospodarsko uničene in v moralnem razsulu. Zato smo dolžni vsaj z enim očesom vedno paziti, da bomo ohranili kolikor je le mogoče svobode in samostojnosti.

Za kaj takega pa se bo treba včasih odpovedati hitenju in blaženju krize, t.j. zadolževanju. A prav to je že EU naredila. Odpovedala se je samodisciplini na področju financ. Prihaja nov val zadolževanja, prihaja novo tiskanje denarja in zato tudi inflacija. Gre za preprosto matematiko: če nič ne proizvajam, denarja pa je dovolj, pomeni, da ga tiskajo… Ali se motim? Morda bi mi kdo razložil.

»Poepidemijska obnova« terja nov »Marshallov plan«, a terja tudi podobno pripravljenost na žrtve, kakor so jo pokazali dve generaciji nazaj. Terja najprej poštenost in kolikor je mogoče pravično porazdelitev bremen. Na udaru so tukaj »proračunski porabniki«. To so vsi tisti, ki svoje plače prejemajo iz davkov. To niso samo funkcionarji, kamor spadajo tudi državni tožilci in sodniki, ki so že razglasili svojo sebičnost. Zaradi njih bo potrebno sprejeti zakon, da se jim pač vzame, kar sami nočejo dati.

Brez sodelovanja javnega sektorja bomo nazaj v socializmu

Proračun vzdržuje tudi ves javni sektor od najbolj vidnih, t. j. onih zaposlenih v državni upravi, kakor tistih, ki so zaposleni v zdravstvu, šolstvu, pravosodju, vojski, policiji, javnih zavodih, inštitutih, agencijah, da o privilegiranih pokojninah niti ne govorim … Vseh skupaj jih ni tako malo in pretežno volijo leve stranke. Ali bi bili vsi našteti pripravljeni na skrčenje svojih plač in prihodkov za 30 %? Tožilci pravijo: »Ne!« Sodniki: »Ni govora«. Potem bodo štrajkali šolniki, na ulice interneta odšli kulturniki, novinarji RTV … Pa naštevam ljudi, ki v danih razmerah prejemajo plačo. Ki ne končajo na borzi dela ne glede na kvaliteto in količino opravljenega dela!

Kar naenkrat vidimo, da se morda še zavedajo »žrtev«, ki so potrebne, ampak v duhu znane parole »žrtve morajo biti« v praksi kakor nekoč to pomeni »ampak ne mojih, od drugih«. In smo tam. Brez žrtev vseh, ki prejemajo zanesljiv denar iz državne blagajne, bomo še dolgo, zelo dolgo ostali v močvirju posledic korona virusa. Na nek način bomo nazaj v socializmu, ki smo ga komaj zapustili. Levica bo tedaj v svojem raju, vsi ostali pa v peklu.

Vse bo odvisno od tega, ali se bomo ob epidemiji vprašali o samem sebi, o svojem odnosu do resnice in pravice. Se bomo odpovedali sebičnosti in nevoščljivosti, ki nas zaznamujeta. Ali bo karantena trajala dovolj dolgo, da bomo prišli do tega in se spreobrnili. Bomo začeli delati drugače, govoriti resnico in se odpovedali laži? Bog daj! Za zdaj nam ne kaže prav dobro. In zato me prihodnost skrbi.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo. 

18 KOMENTARJI

  1. Gospod Poznič, katoliški vernik pričakuje, da mu bo Cerkev po smrti uredila nebesa, socialist pa pričakuje, da mu bo država pred smrtjo uredila “nebesa”. Kakšna je razlika med njima? V tem pogledu nobene.

    Ali ne bi bilo bolj prav, da si v obeh primerih človek v sodelovanju z ustreznimi silami sam uredi nebesa? Pa še v skladu z Jezusovimi zapovedmi bi bilo!

    • Gospod Tine,

      zakaj spet trosite čudne, predvsem pa napačne misli o katolištvu? Borite se proti Cerkvi, ki jo je ustanovil Bog. Saj veste, kdo se bori proti Bogu? Saj veste, da ste satanov pomočnik? Pa srečni bodite s tem! Ja, to je sarkastična pripomba.

      Katoliški nauk:
      Kdo bo v nebesih, določa Bog po samo njemu jasnih pravilih, mi jih tukaj opišemo kot Božje usmiljenje. In molimo Rožni venec Božjega usmiljenja. Tu je nekaj iz tega je tu:

      Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel SODIT žive in mrtve.

      1. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      2. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      3. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      4. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      5. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      6. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      7. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      8. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      9. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
      10. Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

  2. To so premisleki, ki jih bo treba delati po koncu krize. A brez panike. Kapitalizem je zelo odporen na vojne in druge krize, ki ga dolgoročno samo še okrepijo, tako da je za čas po krizi nehvaležno delati srednjeročne prognoze, ker bi po vsej verjetnosti bile premalo optimistične.

    Zdaj pa krizo razumite kot priložnost. Imamo “šolske počitnice” v času posta. Pomeni, da ste lahko s svojimi šoloobveznimi otroci na postu, ne da bi jih šikanirali sošolci. Verski vidik posta vi definitivno razumete neprimerno bolje od mene, a tudi za zdravstvenega upam, da ga vam ne rabim razlagati. Torej tu seveda nisem govoril o postu na 10% ali manj siceršnjega vnosa kalorij ampak tako kot bi ga naj kristjani prakticirali v tem času.

    Zelo me mika, da bi vam pripel še povezavo do spletnega kalkulatorja za računanje minimalnega časa izpostavljenosti soncu za pridobivanje ustrezne količine “vitamina” D, a se bojim, da bi bil s strani v mestu živečih razumljen kot poziv za neresen odnos do ohranjanja socialne razdalje.

  3. Da se vrnemo k vsebini clanka. Ce avtor, vsaj posredno, govori tudi o interventnem kriznem vladnem paketu, tudi sam mislim, da umetnost vladanja ni ponuditi cimvec drzavne intervencije, ampak ravno toliko, da bojo ljudje brez pretiranih pretresov, ob nujnem samoomejevanju in skromnosti ( cas krize ni cas razkosja in zapravljanja) uspeli priti vitalni skozi krizo kot posamezniki in druzine in da bodo delovna mesta in podjetja v veliki vecini lahko zdrzala do casa organske ozivitve. Se enkrat, ne ponuditi cimvec, ampak kolikor je minimalno potrebno. Ta denar bo treba vrniti, zastonj vecerij ni.

    Strinjam se s tendenco avtorja, naj bo drzava varcna in vitka na nacin, da je se ucinkovita. Ne bi pa na javni sektor pocez gledal kot nebodigatreba ali ljudi, ki jih je treba zategovati in na njih le varcevati. Ta hip imamo za pandemijo kriticno malo zdravnikov in medicinskih sester, zlasti na najbolj obremenjujocih intenzivnih oddelkih in specializacijah ( pa tudi pomanjkanje druzinskih zdravnikov). Jih zelimo v prihodnje imeti se manj, ker se ne bojo odlocali za poklic in specializacije in mnozicno odhajali v drzave, kjer so razmere za delo in karijero bolj urejene in se jih bolj ceni?

    Seveda je dobro sproscati svobodo privatne pobude v zdravstvu in solstvu, a javni sektor bo tu se dolgo ostajal pomemben del sistema, od katerega je bistveno odvisna kvaliteta zivljenja, zdravje in vzgoja novih rodov. Policijo, vojsko, sodstvo tudi rabimo ( sodnikov imamo primerjalno prevec, policistov bi najbrz tudi lahko bilo nekoliko manj, a vojakov vec), njih ne moremo privatizirati. V kulturi in znanosti ima drzava svoje mesto. Kulturna dediscina, sakralna in druga, temeljna mreza kulturnih institucij, muzejev, galerij, gledalisc, koncertnih in opernih institucij, glasbenih sol, botanicnih vrtov, narodnih parkov dviguje duhovno kvaliteto zivljenja in zasluzi drzavno in obcinska financiranja potrebnih zaposlitev in delovanja. Seveda se pa pod javnim sektorjem skriva vse mogoce in nemogoce, tudi nepotrebne sluzbe, privilegiji in korupcija.

    Sam torej nisem za revolucije, ampak razumno, posteno in pogumno locevanje zrnja od plevela, za potrebno varcnost, spostovanje stanov in poklicev in evolutivno spodbujanje rasti konkurence.

  4. To je seveda najbolj črna varianta, vendar jo je potrebno vzeti v ozir. Te čase bodo najlažje preživeli tisti, ki so že doslej živeli bolj skromno. To je tudi moj predlog: ob skromnejšem življenju prav vseh, bomo brez težav prebrodili krizo.

    Seveda pa je ta vsesplošna skromnost, ki jo predlagam, samo moj naivni idealizem. So bitja (danes jih prepoznamo pod maskami LGTB, foruma 21, 75 intelektualcev ipd., F-571, ustavljavci desnice ipd.), ki se s kakršnokoli skromnostjo zaradi svoje narave ne morejo istovetiti. V glavi imajo preprosto program, da so NEKAJ VEČ, zato jim nekaj VEČ avtomatično pripada. Oni že znajo. S primerne distance povzročijo kanibalizem in medtem ko se drhal (to smo mi) žre med seboj, oni pobirajo smetano. Vmes nalagajo na ogenj številne provokacije, saj jim kaos ustreza do takrat, dokler niso spet trdno na oblasti. Bolj kot berem Staro zavezo, bolj mi je jasno, da govori bolj o prihodnosti kot preteklosti. Brez moraliziranja lahko ugotovimo, da je okrog nas že dolgo Sodoma in Gomora in da preprosto mora eksplodirati. Ker to vem, se že dolgo ne oziram nazaj, saj ne bi rad okamenel. Hočem povedati le to, da je stanje tako nakopičeno z energijo Zlatega teleta, da stvar lahko razreši le Mojzes.

  5. Seveda je skrb g.Pozniča več kot realizem.
    Osnovni pogoj za uvedbo demosocializma je izpoljevan desetletja, to pa so trdo zakaljeni voditelji
    z vsem aparatom za vodenje in upravljanje , software pa izpiljen do potankosti. Drugi pogoj, ki je v toku so izredne razmere , kaos, nered, revščina, nezaupanje, sovraštvo ter socialna našpičenost do skrajnih meja, ko nihče ne bo smel niti dvigniti glasu nasprotovanja, sicer ga bo Aparatus F21 zdrobil, sesekljal in polpeto vrgel psom na cesti. Tretji pogoj so sredstva in sicer veliko sredstev za pogon demosocialne mašine, ki bi prej kot v letu dni že dobila uraden naziv socialistična ob huronski podpori nagnetenih množic delovega ljudstva.Sredstva bi prihajale iz tiskarne, za vodilne
    socialiste pa iz bank na Malti, Cipru, Karibih in v Mehiki.Tako, kot so naš denar pod komando Udbe nosili okoli leta 90 ven, bi ga zdaj nosili zdaj nazaj za poganjanje uzurpirane oblasti.
    AMPAK
    Gopoda naj mi dovoli, da vas spomnim na še en vidik, namreč na zatečeno ravnovesje med svetovnimi velesilami, ki nas vrača v velikem zamahu nazaj v leto približno 1936. To pomeni v petih stavkih boj za svetovno prevlado v kateri se na novo postavlja svetovni red, podprt z orožjem vseh mogočih naprednih, povsem novih vrst, ki mu ne dominira več na Zahodu že kar uveljavljena “Svetovna vlada” z zametki vodilnih G8, s Sorosem in njegovo multidruščino, z Rockefellerji, itd., pač pa Kitajec podprt z Rusi. Še nikoli na planetu ni bilo toliko napetega orožja, popolnoma novih vrst oborožitve kot so elektromagnetni topovi, laserji, droni vseh vrst, roboti in podvodne pošasti oborožene z orožjem za delanje potresov in tsunamijev ter hipersonične rakete hitrosti nad 20.000km/uro, proti katerim sploh ni protiorožja, Kitajci pa vzpostavljajo mrežo letalskih in pomorskih baz po planetu, ki postaja hitra protiutež sistemu, ki ga ima Zahod za nadzor vseh transportnih poti, sibirski transverzali pa dela vsaj 10x protiutež nova svina pot po avtocestah in po železnici, tako, da imamo Kitajsko komunistično partijo z njenimi sistemi res čisto vseh vrst že zdavnaj na dvorišču in na vrtu, le priznati nočemo.
    S tega aspekta so strahovi g.Pozniča več kot utemeljeni, uvedba socialistične demokracije ali pa kar polnega socializma ali pa komunizma v kakršnikoli preobleki so čakajoča realna stvarnost, samo vprašanje je ali bo v Evropi bolj dominiral Kremelj ali Peking. Zato so sanje, da bi Xiaopinga zaradi virusa pripeljali pred mednarodno sodišče resnično sanjsko sanjske. Žal, g.Poznič, mislim, da zvezde kažejo tako kot vaši strahovi. Vatikan se je že pogodil in to celo pogodbeno, ruski vojaški konvoji za “pomoč” virusni Italiji na veliko krožijo po laški deželi. Cepiva proti virusu ni iznašla Kitajska, pač pa kitajska komunistična partija-to ste videli na vseh fotografijah, ki so preplavile svet, USA pa tone v virusno smrt in skorajšnjo socialistično ureditev z Berniejem Sandersom in morda tudi z Amy Klobuchar v glavni vlogi, sankcije proti Venezueli bodo ukinili in vsi se bodo imeli srčno radi.
    in Turki ter večina afriških držav, ki uradno še niso kitajski Commonwealth

  6. Mi bomo sami sebi naredili največjo škodo,o tem skorajda ni več dvoma. Zelo malo pacientov imamo, hvalabogu. Skušali se bomo prišlepat kam,kjer se bo denar delil, da si ga izposodimo še mi.
    Niti razmišlljat si ne upam, kako bo kasneje. Ne upam si napisat potem, ampak samo kasneje, ker “po tem” najbrž ne bo še dolgo, če sploh. Ja,morda nas lepo vreme reši aprila.
    Ne vem kakšne nerode so Italijani. Že zdavnaj bi pričakoval, da bo vojska postavila poljske bolnišnice, pa nič od tega. Pri tem pa pišejo, da se jim zdravstvo sesuva in da ljudje zaradi tega umirajo.

    • Ti zivis kdovezakaj vse bolj v neki paralelni realnosti in noces videti brutalnih dejstev, ker najbrz edino na ta nacin lahko ostanes v trmastem “libertarnem” prepricanju, da drzava (po priporocilih stroke) ne bi smela zascitnisko posegati v obnasanje ljudi in posredno omejevati delovanje ekonomije. Brutalna dejstva pa so recimo ne le vedno slabsa situacija v Italiji, pa v Spaniji, drugod po Evropi, pa v ZDA in drugod, ampak tudi postopno pri nas. Vsak dan bolj polni oddelki s covid19 pacienti vseh starosti v Ljubljani, Mariboru, na Golniku, rastoc seznam zavodov za ostarele, v katere je vdrl infekt, situacija z zascitno opremo, ki je raje ne bom ocenil, ker upam, da se motim …

      Pa si upas ti ( in tvoj prijatelj AlFe, tu sta se, ki se drugace vedno bodeta, koncno ujela) res zagovarjati, da bi to epidemijo morali prosto spustiti cez Slovenijo, pa cetudi na drugi svet predcasno spravi okoli 50-100.000 Slovencev, tudi morda nekatere med nasimi najdrazjimi, tudi morda mene ali/in tebe? Dostojevski v Bratih Karamazovih krasno povedal, kaj je brezpogojna humana in krscanska prioriteta. Zivljenja socloveka se ne zrtvuje, lahko zrtvujes samo sebe!

      • Najprej IFu, da na njegove insinuacije in podtikanja ne odgovarjam.
        Ne skrbite za Johnsona, on bo tole že peljal dobro, verjetno precej bolje kot mi. Tu res vlada neka percepcija viteštva samoizolacije.
        Cela Slovenija je samo 1/6 Londona. Tam imajo resne težave v primerjavi z nami.
        Tole se s krediti ne bo rešilo. Treba bo sprostit državne rezerve zlata in podobne ukrepe. In vrniti nazaj ljudi tam kjer se da.
        Čakati na konec epidemije je nevzdržno. Prejšnji virus ptičje gripe smo izkoreninili s pokolom milijonov piščancev. Tega virusa na ta način ne moremo premagati.
        Edino, če bo lepo vreme aprila to ustavilo, ampak na to računati ni razumno.

  7. Boris Johnson ali princ Charles, Bog tudi njima nakloni okrevanje, res nista nasa prioriteta. Morda zveni tole domisljavo, ampak naj tole namenjam predvsem slovenski vladi. Upam, da bo svoje potenciale in energijo prioritetno, poudarjam PRIORITETNO usmerila v to, da Sloveniji ne bo manjkalo zascitne opreme in respiratorjev. Bolj kot spremljam situacijo na tem podrocju, bolj zagatna se mi zdi. Potrebe se vecajo in se bodo vecale ( po celem svetu), vse tezje je priti do tega. Medicinsko osebje ne more delati brez zascite, ce oni zbolijo, je konec vsakrsne medicine. Resevalci rabijo zascitno opremo. Domovi za upokojence jo absolutno rabijo plus strikten izolacijski red. To ni v redu, da imamo vsak dan nov dom za upokojence ali dva, v katerega je vdrl virus. Ce kam, se tja virusa ne sme spustiti.

    Zascitna oprema naj bo ta hip vecja prioriteta od gospodarskih intervencijskih ukrepov! Ne vem, ce dovolj sposobne ekipe trenutno vodijo nabave. Naj se v to prvenstveno usmerijo Jansa, Tonin, Pocivavsek, celotna ekipa zunanjega ministrstva in diplomacije, tudi Matej Lahovnik, Ziga Turk. Naj zaprosijo za sodelovanje nekdanje izkusene voditelje diplomacije: Rupla, Peterleta.

  8. Zadolževanja se tudi jaz bojim. Toda bolj kot zadolževanja se bojim, da se iz te krize ne bomo dovolj naučili. Potem ko se je kuga v srednjem veku umirila, so namreč še kar nekaj časa trajala ropanja. Ljudje se niso umirili. Kako bomo reagirali mi, ko bo minil COVID 19, ne vem, vem pa, da mi delo množice dobrih ljudi daje pogum. Potrebna je torej dobrota, kar pa seveda ne pomeni, da naj se vzame tistemu, ki ima, in da tistemu, ki nima.

Prijava

Za komentiranje se prijavite