Subverzivno delovanje Udbe povzročilo nesrečo pri gradnji cerkve v Odrancih

Novinar Boris Cipot je o nesreči v Odrancih zapisal, da je bilo pri tem zamolčano dejstvo, da se je nesreča zgodila zaradi subverzivnega delovanja Udbe.

Prekmurska vas Odranci je bila omenjena že leta 1322. Ime je dobila po mučencu Adrijanu, leta 1961 pa so Odranci postali samostojna župnija. Načrt za gradnjo nove župnijske cerkve sv. Trojice je že leta 1946 izdelal Plečnikov asistent, prof. ing. arh. Janez Valentinčič iz Ljubljane. Takratna komunistična oblast za gradnjo nove cerkve ni hotela izdati gradbenega dovoljenja, zaplenila pa je zbrani gradbeni material in zaprla župnika in nekaj cerkvenih odbornikov. Bojda so kasneje v Odrancih z zaplenjenim materialom zgradili zadružni dom. Zato so odranski verniki leta 1950 postavili leseno cerkev. Šele leta 1966 je bilo izdano dolgo pričakovano gradbeno dovoljenje za izgradnjo zidane župnijske cerkve, ki jo je kasneje poslikal akad. slikar duhovnik Stane Kregar. Takrat je bil v Odrancih župnik pisatelj in vsestranski kulturni delavec msgr. Lojze Kozar st. (1910–1999).

Zrušena cerkvena kupola je ubila osem domačinov

Huda nesreča, v kateri je umrlo osem Odrančanov, se je zgodila 14. marca 1966 okoli 9.15 dopoldne, ko se je nenadoma porušila velikanska osmerokotna kupola. Strokovna komisija je ugotovila, da se je z višine dvanajst metrov usula več deset ton težka gmota gradbenega materiala. Pod seboj je porušila glavni zidarski oder in pokopala delavce ter voznike kmečkih vpreg z živalmi vred. Na gradbišču je takoj umrlo pet ljudi, trije pa so hudo ranjeni kasneje umrli v soboški bolnišnici. Ranjenih je bilo šestnajst. Komisija je še ugotovila, da je bil za nesrečo kriv pomanjkljiv in nestrokoven gradbeni nadzor, gradbeni načrt pa ni imel statičnih izračunov za izgradnjo zahtevne cerkvene kupole.

Nesreča se je zgodila zaradi subverzivnega delovanja Udbe

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Ta tragični dogodek je izjemno prizadel Odrančane in vse Prekmurce. Skupinskega pogreba, ko so pokopali prvih pet žrtev, se je udeležilo okoli sedem tisoč ljudi. Ponesrečenci so bili v najbolj ustvarjalnih letih, med žrtvami pa je bil tudi petletni otrok, ki je sedel na kmečkem vozu, s katerim so na gradbišče pripeljali opeko. Cerkev je bila blagoslovljena 5. junija 1967, svojevrstna simbolika v spomin ponesrečenim Odrančanom je osmerokotni tloris cerkve, kjer osem stebrov simbolizira smrt osmih občanov. Priljubljeni prekmurski novinar Boris Cipot je o tej nesreči zapisal, da je bilo pri tem zamolčano dejstvo, da se je nesreča zgodila zaradi subverzivnega delovanja Udbe.

Viri: Wikipedija in Tedenska tribuna Slovenskih novic, fotografije pa so s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija