Nesprejemljivost religioznega testa v primeru imenovanja načelnice GŠ SV

4
1076

Religiozni test je vedno in povsod v nasprotju z univerzalnostjo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa četudi gre za imenovanje generalmajorke Alenke Ermenc na mesto načelnice generalštaba slovenske vojske.

Predstavljajmo si, da se avtor tega članka, ki je duhovnik Katoliške Cerkve in pravnik, odzove na javni razpis predsednika države in se kot kandidat prijavi na prosto mesto slovenskega ustavnega sodnika. Star je več kot 40 let, objavil je nekaj strokovnih člankov, je član parih domačih in tujih pravniških združenj in ima doktorat znanosti. Skratka, izpolnjuje zakonske pogoje za izpraznjeno mesto na ustavnem sodišču. In sedaj pomislimo, kakšna bi bila reakcija medijev, politike, civilne družbe in katoličanov na tovrstno kandidaturo. Predvidevamo lahko, da silno odklonilna. Izhajala bi predvsem iz močno v nas vcepljenega in razširjenega občutka, da nekdo, ki je tako vezan in predan določenemu verskemu ali svetovnonazorskemu prepričanju oziroma organizaciji, nikakor ne more in ne sme postati javni uslužbenec. Ta varljivi občutek (samo)cenzure oziroma getoizacije pa pravzaprav samo razkriva naše nerazumevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sestavni del svobode vesti oziroma veroizpovedi je namreč tudi prepoved, da se za kakršnokoli javno službo predpisuje katerokoli versko ali svetovnonazorsko prepričanje. Ker ima svoboda veroizpovedi poleg opisanega pozitivnega še negativni vidik, seveda velja tudi obratno: zaradi verskega ali svetovnonazorskega prepričanja nikogar ni mogoče omejevati pri zasedbi katerekoli javne službe. Lahko bi celo rekli, da je pri tovrstnih kadrovskih imenovanjih oziroma volitvah pravno nekulturno problematizirati versko ali svetovnonazorsko prepričanje kandidatov, če gre za pripadnost doktrini in morali cerkva, verskih skupnosti in svetovnonazorskih organizacij, ki jih pravni red izrecno ne prepoveduje. Takšna pravna politika uresničevanja svobode veroizpovedi je posledica načela laičnosti države oziroma ločitve države in verskih skupnosti in jo strokovno poimenujemo kot prepoved religioznega testa.

Religiozni test nesprejemljiv tudi v primeru imenovanja načelnice GŠ SV

Politika ZDA se avtentične laičnosti države oziroma nesprejemljivosti religioznega testa očitno dobro zaveda. Ameriški senat je 16. januarja letos soglasno, torej tako z glasovi Republikancev kot tudi Demokratov, sprejel resolucijo, ki poudarja, da je neustavno, če se članstvo v cerkvenem združenju Kolumbovih vitezov opredeljuje kot nezdružljivo z opravljanjem javne službe. V predhodnem postopku izbora novih zveznih sodnikov so bila namreč s strani posameznih politikov postavljena vprašanja in izražena mnenja, da član omenjenega cerkvenega združenja, ki nasprotuje npr. pravici do splava, ne more in ne sme biti postavljen v javno službo, saj naj zaradi tega članstva ne bi bil zmožen kot zvezni sodnik postopati in odločati neodvisno in nepristransko. Soglasno sprejeta resolucija senata opozarja, da bi takšna cenzura kandidatov iz vrst cerkvenega združenja pomenila primer protipravne uporabe religioznega testa, ki ga laična država ne more in ne sme niti poznati, kaj šele uporabiti.

Cerkveno združenje Kolumbovih vitezov šteje okrog dva milijona članov. Ti so v letu 2018 opravili več kot 75 milijonov ur prostovoljnega dela in zbrali preko 185 milijonov dolarjev dobrodelne pomoči. Kar sama po sebi se nam najbrž izrisuje primerjava z Malteškimi vitezi, ki so z dobrodelnimi projekti močno prisotni v Evropi in je med njihovimi prostovoljci tudi precej vidnih Slovencev. Že sam poskus, da bi njih ali kogarkoli drugega zaradi pripadnosti verskemu ali svetovnonazorskemu prepričanju oziroma organizaciji omejevali pri kandidiranju za javne službe, bi moral biti v samem izhodišču označen kot popolnoma nesprejemljiv in pravno zavržen, in sicer od najširše splošne in strokovne javnosti. Religiozni test je vedno in povsod v nasprotju z univerzalnostjo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa četudi gre za imenovanje na mesto načelnice generalštaba slovenske vojske.

4 KOMENTARJI

  1. Zdi se, da je pri nas religiozni test obvezen. Prednost pri zaposlovanju na pomembne funkcije imajo verniki v komunizem in pridobitve revolucije. Nevtralni so že sumljivi, saj se lahko zgodi, da ne bodo delali za “našo stvar”. Drugače usmerjeni so pa itak obravnavani kot sovražniki.

    To pravilo velja za diplomacijo, rektorje, direktorje javnih podjetij, urednike vplivnih medijev itd. Sem ter tja so tudi izjeme, ki potrjujejo to pravilo.

  2. Možen je tudi tale pogled na test vernosti:
    Kaj pa če bi bil načelnik musliman in v podzavesti naklonjen terorizmu?

    S tega vidika se mi test ne zdi sporen.

  3. Imenovanje gospe Alenke Ermenc za načelnico Generalštaba slovenske vojske bo zmeraj nekoga motilo.
    Nekatere neverujoče je zmotilo in so izpostavili v medijih, da se je gospa Ermenc v preteklosti udeležila katoliškega verskega obredja in s tem kršila… Bog vedi kaj.
    Na drugi strani je nekatere verujoče, ki se kot taki predstavljajo med komentiranjem na pričujočem portalu, silno zmotilo to, da je ženska prevzela vodenje slovenske vojske.

    Kaj je bolj diskriminatorno do gospe Ermenc, ali postavljati vprašanja o njeni verski pripadnosti ali pa se spotikati ob njen spol, naj odloči vsak zase 🤪

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite