Neskončna tekma med vero in znanostjo

7

Pred dobrim tednom dni je v Londonu potekalo srečanje Google Zeitgeist, na katerem je nastopil tudi Stephen Hawking s svojim prispevkom o t.i. M- teoriji. Pred tem dogodkom je dal Hawking med drugim tudi izjavo za britanski Guardian, kjer se seveda ni mogel izogniti vprašanju o obstoju Boga. Ne glede na to, da so njegova stališča o tem vprašanju bolj ali manj znana, je kljub vsemu poskrbel za nov preboj v njegovi že dokaj barviti paleti izjav o tem vprašanju. Med drugim je izjavil sledeče: ‘Sam smatram možgane kot računalnik, ki bo nehal delovati, ko bodo njegove komponente odpovedale. Ne obstajajo nebesa ali posmrtno življenje za odslužene računalnike; to je zgodbica za ljudi, ki se bojijo teme.’

Hawking ni ravno vešč v filozofiji in teologiji

Če si lahko drznem malo hudomušnosti, bi rekel, da je tudi Stephen Hawking občasen bralec Časnika in da je prebral enega izmed mojih člankov na to temo. Šalo na stran. Da je Stephen Hawking vrhunski znanstvenik najbrž ni dvoma. Ko pa se gospod Hawking poda na področje religije ali celo filozofije, pa bi mu vendarle svetoval malo več previdnosti. Ne toliko zaradi tega, ker pač ne verjame v Boga, v kar ima vsekakor legitimno pravico. Bolj zaradi argumentov, ki jih uporabi za podporo svojemu stališču.

6. aprila letos je Martin Rees prejel prestižno letno Templeton nagrado. Rees je avtor 7 knjig, bivši predsednik Kraljevega društva in član lordske zbornice. Za RealClearReligion je na dan podelitve na vprašanje, kaj meni o Hawkingovem prepričanju, da lahko vesolje nastane spontano iz zakonov fizike in o njegovi izjavi, kako to izloči Boga iz skupne enačbe, odgovoril:

‘Poznam Stephena dovolj  dobro, da vem, da ni prebral veliko filozofije, še manj teologije, zato mislim, da njegovim pogledom na teologijo ne bi smeli dati velike teže.’

Odrasel človek mora preseči veroučne knjige

Do vere ne moremo priti zgolj po lastnem razumskem sklepanju in naporu. Ko je Jezus vprašal svoje učence, kaj oni mislijo, kdo je, mu je preprosti, neizobražen Simon Peter odgovoril: ‘Ti si Mesija, Sin živega Boga.’ Jezus pa mu je dejal »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.« (Mt 16, 16-17). Ampak če se že ljudje spuščajo na teren filozofije, teologije, apologetike, potem je upravičeno za pričakovati, da prestopijo otroško razumevanje verskih dogem. Tako kot človek  kot odrasel začne brati bolj kompleksne knjige s kateregakoli področja, je tudi potrebno, da na področju teologije preseže veroučne knjige.

Verniki (z redkimi izjemami) ne trdimo, da je obstoj Boga možno znanstveno dokazati ali ovreči. Mi trdimo, da imata vera in znanost vsaka svoji področji in se med seboj ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Po drugi strani pa nekateri nasprotniki vere in celo nekateri znanstveniki, ki so manj vešči v religiji in filozofiji, želijo presekati mejo med vero in znanostjo bodisi s tem, da želijo vero speljati na ‘znanstven’ teren in jo s te pozicije tudi napasti ali da znanost potisnejo v območje vere. Problem ni v tem, da Hawking razvije nov model razlage nastanka vesolja (ki je v bistvu bolj podoben veri kot znanosti), kar je z znanstvenega stališča lahko zelo zanimivo. Problem je v njegovih ‘metafizičnih’ zaključkih, ki jih iz tega izpelje.

Greh Kopernikanskega preobrata

Prehajanje med eno in drugo sfero oziroma poskusi presekanja meje med vero in znanostjo so vedno obstajali. Tudi v srednjem veku se je pogosto poskušalo preveč tesno povezati obe sferi. Zaključki, ki so iz te zveze sledili,  pogosto niso bili posledica napačnega razumevanja bistva vere, temveč pomanjkljivega znanja o naravi, ki  bo do neke mere vedno ostala odeta v tančico skrivnosti. Kar je denimo v preteklosti predstavljal geocentrični sistem, lahko v moderni dobi predstavlja antropološko načelo, ki pravi, da je vesolje ‘uglašeno’ za človeka. Kot poudari Hans Blumenberg, največji ‘greh’ Kopernikanskega preobrata ni bil v tem, da sta Sonce in Zemlja zamenjali mesti, temveč v ‘nasprotni’ vzročnosti gibanja. Eden temeljnih aksiomov Aristotla, okoli katerega je srednji vek ogradil svojo metafiziko je bil, da ima vse kar se premika svojega gibalca. Vsako gibanje je torej moralo imeti vzročno zvezo, nekaj kar to poganja. Pri Aristotlu je vse gibanje posledica prvega gibalca, najbolj zunanje sfere sveta, ki povzroči imitiranje na vseh spodnjih ravneh. Vzročnost gibanja je tako potekala od zgoraj navzdol. Vsako stanje v tem svetu je tako moralo imeti transcendetalno vzročnost (sholastika zamenja prvega gibalca z Bogom). Pri Kopernikanskem preobratu pa gre ravno za nasproten proces. Nebo fiksnih zvezd miruje, medtem ko se zemeljsko telo giblje.

Rezultat tekme med vero in znanostjo je tako neodločen, ker v resnici nikoli ni šlo za tekmo, le da se igralci tega niso povsem zavedali. Če pa že moramo govoriti o tekmi, je to vsiljena tekma, kjer si igralci na igrišču niso enotni o pravilih igre.  In za to niti ni potrebno brati posebej kompleksnih knjig. Dovolj je, da odpremo Sveto pismo: ‘ Mar ne veš, ali nisi slišal: Gospod je večni Bog,  Stvarnik koncev zemlje. Ne omaga in ne opeša, njegova razumnost se ne da raziskati.’ (Iz, 40,28)

Viri:

http://www.guardian.co.uk/science/2011/may/15/stephen-hawking-interview-there-is-no-heaven 

http://www.realclearreligion.org/articles/2011/04/06/martin_rees_the_realclearreligion_interview_106232.html

Blumenberg Hans (1983); The Legitimacy of The Modern Age. MIT Press Blumenberg. Cambridge, Massachusetts.

Foto: stephenwhitt.wordpress

7 KOMENTARJI

  1. Znanost je v osnovi ista po vsem svetu, razlika je zgolj v področju preučevanja (od tod znanstvene discipline).
    Ver pa je dobesedno na tisoče. Katera je prava? Hinduizem? Budizem? Judovstvo? Islam? Krščanstvo? Če krščanstvo, katera veja krščanstva? Katolištvo? Pravoslavje? Luteranstvo? Baptizem? Mormonstvo? Jehovci?
    Že ta totalna zmeda je dokaz, da je vera nižja in manjvredna oblika zavesti.

  2. Beno, pravičnost pelje iz vere v vero. Citiram Pismo. To je odgovor na tvoje vprašanje.

    @Slavko: Vera je sveta, ti komunistični pljuvač svetosti! To ti je “višina zavesti”, da nisi sposoben spoštovati niti stvari ki so drugim svete! Barbar!

  3. Beno, ti si še en, ki znanost obravnava čisto religiozno – kot nadomestek za Boga.

    Znanost je res ista, ima pa iste hibe in iste napake. Poglejmo si npr. laž o globalnem segrevanju.

  4. Problem je pri takih vernikih, ki imajo znanost za malika – znanost namesto kot orodje za raziskovanje določenih segmentov stvarnosti z omejenim področjem delovanja in omejenim dometom razumejo kot nekaj absolutnega. To je ideologizacija znanosti.

Comments are closed.