Francesco della Rovere se je rodil 21. julija 1414 v Celle pri Savoni v Genovski republiki. Stopil je v red manjših bratov, kjer je leta 1467 postal kardinal. Za papeža je bil izvoljen 09. 08. 1471 in si izbral ime Sikst IV. Z njim se je začela temna zgodovina renesančnih papežev, katerim je bila skrb za Cerkev popolnoma postranska. V ospredju sta bila politika in nepotizem (nepos = nečak), ko so papeži podeljevali visoke cerkvene službe svojim sorodnikom. Za obrambo pred Turki ni storil nič posebnega, je pa z donosnimi službami poskrbel za svoje številno sorodstvo in dva nečaka posvetil v kardinala. Julijan della Rovere je kasneje postal celo papež Julij II. Na pobudo Ferdinanda Aragonskega in Elizabete Kastiljske je papež Sikst IV. leta 1478 dal soglasje za vzpostavitev inkvizicije v Španiji, za prvega velikega inkvizitorja pa je potrdil Tomaža Turrecremata, ki je inkvizicijo zlorabljal v politične namene. Posvetni papež Sikst IV. pa je storil tudi veliko dobrega. Pod njegovim pontifikatom se je Rim razcvetel v pravo središče znanosti in umetnosti. Postavil je znamenito sikstinsko kapelo (Cappella Sistina), katero je zgradil arhitekt Giovani de Dolciso, poslikali pa so jo Michelangelo, Botticelli, Ghirlandaio, Rosselli in drugi. Razširil, obnovil in poslikal je tudi vatikansko knjižnico in zgradil kar precej novih cerkva.
Foto: Wikipedia
