Nepopisan list slovenskega političnega prostora

Najpomembnejšo vlogo pri razvoju angleškega empirizma ima gotovo filozof John Locke (1632 – 1704), pri katerem sem si sposodil njegov znameniti rek »Tabula rasa« in ga vključil v naslov. Locke namreč ni pomemben samo na področju epistemiologije, ampak je tudi prvi, ki se je začel sistematično ukvarjati s politično filozofijo. Pri Lockeju pa se mi ne zdi aktualna samo njegova »tabula rasa«, ki enkratno pooseblja zatečeno politično stanje v Sloveniji, ampak tudi njegova ugotovitev, da vsaka družbena ureditev pomembno omejuje človekovo svobodo, katera mu sicer pripada po naravnem zakonu. Zato ljudje v vsakdanjem življenju med seboj sklepajo nekakšne neformalne dogovore »original compact« zaradi koristi, ki jim jih daje življenje v državi. Iz tega izhaja, da legitimna državna ureditev temelji iz pristajanja državljanov nanjo in s tem na ustavo, uredbe in zakon. Pri tem se še nisem utegnil poglobiti in ugotoviti, ali Locke s tem že opozarja na teorijo o delitvi oblasti, katero omogočajo vsakokratne demokratične volitve v parlament in na ravni lokalne samouprave. Sicer pa sem mnenja, da se oblast ne podeli, ampak jemlje.

Da je trenutni slovenski politični prostor, komaj slabe tri mesece pred lokalnimi volitvami za župane in v občinske svete popolnoma »nepopisan list«, dokazuje tudi najnovejša junijska anketa. Anketa sicer ne prinaša revolucionarnih sprememb, je pa hkrati dovolj zgovorna za potreben premislek strankarskih strategov bližnje volilne kampanje. Janševa SDS s 15,16 odstotnih točk sicer vodi, vendar pa zaradi neuspelega referenduma o arbitražnem sporazumu, beleži kar 3,00% padec. Drugi so Pahorjevi SD z 12, 9% in s padcem okoli 4,0%. Sledijo stranke, ki močno zaostajajo za vodilnima.

To je dokaz, da je slovensko volilno telo še zmeraj izrazito polarizirano na dve skupini: levico in desnico, čeprav je tudi pri tem specifično slovenskem pojmovanju levice in desnice, prišlo do korenitih sprememb in premikov. Če bi vprašali povprečnega Slovenca, ki hodi redno na volitve, katera stranka je leva in katera je desna, bi kot iz topa ustrelil:«Janševa SDS je desna in Pahorjeva SD je leva.« Žal ni tako, čeprav gre za večinsko prepričanje. Pahorjeva SD, od kar je v vladi, je izrazito desna stranka. To ni provokacija ali celo bogokletna in zlobna misel ali celo podtikanje. To je dejstvo. Desna vlada je namreč vedno lastnica kapitala in na strani delodajalcev, leva pa je socialna in se zavzema za pravice in odpravo izkoriščanja delavcev. Zato ne preseneča, da je dandanes skrb vzbujajoča nezaslišana aroganca vlade Boruta Pahorja. Prenovljeni komunisti tako na prefinjen način postajajo brutalni kapitalisti, katerim je ideologija dialektičnega materializma samo še krinka za mešanje megle vsem tistim naivnežem, ki ne razmišljajo s svojo glavo.

Politične stranke, ki sledijo prvima dvema, so izrazito slabo prepoznavne v slovenskem političnem prostoru. Aferaška LDS Katerine Kresal, ki tako podpira drugače spolno usmerjene ljudi, je po anketi dobila samo 3, 2 %, kar je izredno nizek rezultat. Sledi Jelinčičev SNS z 2,3%, ZARES z desetinko odstotne točke manj, DESUS ima 1,3%, po referendumu pa je SLS padla na samo 1,3 %. Preseneča anketna analiza, da bi kar 32,10 % volilnih upravičencev abstiniralo volitve, kar je precej močno sporočilo politikom o trenutni anemičnosti slovenskega volilnega telesa. Kaj potem še preostane političnim veljakom? Vse tako kaže, da slovenski nekritični volivci po vzoru rimskih cesarjev, reagirajo samo še na »kruha in iger«.