“Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter

4
575

V Slovenskem času smo lahko pred kratkim prebrali besede dr. B. M. Zupančiča o sprenevedanju Evropskega sodišča za človekove pravice. Pravno subjektiviteto je namreč pripoznalo nekemu človeku, ki je že v popolnem nevrovegetativnem stanju, hkrati pa taiste subjektivitete ne priznava zarodku, ki se še kako odziva na dražljaje iz okolice.

Podobno oklevanje v priznavanju zarodka kot osebe je živela tudi Abby Johnson. Celo nasprotno! Potem ko je bila sama deležna dveh nepreventivnih posegov na kliniki organizacije Palnned Parenthood, se je pridružila tem »humanitarcem«. Najprej kot prostovoljka, potem je to postala njena služba, v kateri se je zaradi predanosti delu povzpela do vodje ene izmed podružnic.

Film  Unplanned (Nenačrtovan) govori o njeni poti. Šele v osmem letu služenja tej organizaciji je doumela, da je njeno delo pomoč pri ubijanju živih bitij: majhnih soljudi. Nič ni pomagalo, da so ji skušali oči že prej odpreti njeni starši in mož. Ko je nekega dne prisostvovala celotnemu procesu »rešitve težav neke nosečnice«, je spoznala, kaj se v resnici pri tem dogaja.

Tako imamo sedaj film, ki ni plod novinarskega raziskovanja, pač pa spoznanja osebe, ki je bila eno izmed osrednjih koles te dobro podmazane mašinerije. Filmsko pričevanje je seveda kruto, saj drugačno glede na dogajanje pač ne more biti. Zaradi sporočilne moči, ki jo ima, pa ga je Nicholas Healy na spletni strani National Catholic Register primerjal s knjigo Koča strica Toma.

Koča strica Toma

Pisateljica H. B. Stowe je napisala knjigo, ki je postala druga najbolje prodajana knjiga 19. stoletja (za Svetim pismom). Najprej je izhajala kot tedenski podlistek (1851), leto pozneje pa je luč sveta zagledala kot knjiga. (Zveni neverjetno, a dva neodvisna slovenska prevoda sta bila bralcem na voljo že leta 1853. Malavašičev prevod je dostopen tudi prek dLib.si.) Vsebino najbrž poznamo: opis nečloveškega življenja sužnjev v južnih državah ZDA.

Seveda so jo na jugu ZDA obtoževali, da sploh ne pozna razmer pri njih. Kar nekaj piscev s tega področja je kot protiutež napisalo knjige, ki so prikazovale skoraj idilično življenje sužnjev. Na vse to je pisateljica odgovorila z dodatno knjigo, v kateri je zbrala več pričevanj o dejanskem življenju sužnjev. Nadaljevanje poznamo: vojna in odprava suženjstva leta 1865. Tako sta ostali le še dve državi z uzakonjenim suženjstvom na našem planetu.

V nasprotju s pisateljico, ki res nikoli ni bila na plantažah južnih držav, pa je Abby Johnson bila v samem središču dogajanja. Kljub vsem materialnim dokazom, ki kažejo, za kaj gre, se bo tudi za pričevalko našega časa našlo sto in sto ugovorov. A upati je, da bo omenjeni film le imel nekaj vpliva; da bo mnogim odprl oči, kot je veliko ljudi o nesprejemljivosti suženjstva in zakonov, ki so ga legalizirali, prepričal literarno sicer ne najboljši roman 19. stoletja.

Za film Nenačrtovan ne bo le vetra, lahko se nadejamo kar viharja

Končajmo s filmom »Žeti veter« (Inherit the Wind). Tudi to zgodbo večina bralcev pozna. Gre za sodni proces proti učitelju, ki je leta 1925 na neki šoli v državi Tennessee poučeval Darwinovo evolucijsko teorijo. In kako spada omenjeni film v ta zapis?

Nočem biti prerok, a nekaj podobnega pričakujem, če bo kakšen učitelj zadnjih razredov osnove šole ali v srednji šoli film Nenačrtovan zavrtel učencem oziroma dijakom na eni izmed državnih šol. V tem primeru ne bo le vetra, lahko se nadejamo kar viharja.

4 KOMENTARJI

  1. Naslov filma je Nenačrtovana. Nenačrtovana je bila ona. Njena mama se je odločila za splav, a se je zadnji hip že na kliniki premislila in jo je rodila.

    Film je kljub mnogim oviram že v prvem tednu prikazovanja povrnil stroške vložka v film. Še naprej je zelo gledan. Zagovorniki kulture smrti ga poizkušajo onemogočati, a jim to ne uspeva. Menda je prikazano tudi, kako je videti splav, kako se nemočno bitje pri tem bori, da bi preživelo. Pravijo, da so mnogi gledalci v filmsko dvorano vstopili kot zagovorniki kulture smrti, iz nje pa prišli kot zagovorniki kulture življenja.

  2. Inherit the Wind: sodni proces proti učitelju, ki je leta 1925 na neki šoli v državi Tennessee poučeval Darwinovo evolucijsko teorijo

    Sedaj je dokazano, da Darwinova teorija evolucije ni znanost, temveč vera. Vera, ki jo dejstva ovržejo. Vera, ki pa jo satanovi sužnji uporabljajo kot dresuro človekovih možganov, da ni Boga. Da je zato vse dovoljeno, da je čisto prav, če nekatere človeške družbe izumrejo. Oziroma, kdor te družbe iztreblja, je človek prihodnosti.

  3. Ne razumem v čem je Inherit the Wind umesten v tem kontekstu. Včasih so naši avtorji na desni res neprevidni. Ali pa jim pogled zastira kaj drugega.

  4. Ja, pogled jim zastira čistoča sijaj opranih možganov. Če ne bi v osnovni šoli slavil Darwina, bi dobil cvek in bil zasmehovan. S slabimi ocenami se ne bi mogel vpisati na elitno gimnazijo v Šentvidu. Adijo elitna izobrazba! Zbogom dobra šola kot odskok v uspešno življenje!

    Naj nekdo preveri, kaj uči profesor biologije na tej gimnaziji. Jaz ne upam.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite