Bil je eden najlepših dni, tisti majski torek. Pa ne zaradi make skrivnostno dvigajočih se romantičnih meglic, ki so prepredale doline Vipavske in me tako navdušile, da sem svoji dragi velel ustaviti avto: mimo tistega prelepega pogleda na dolino se pač ne more kar peljati. Tudi ne zaradi krasne družbe na domačiji, kjer smo tisti večer okušali najboljše kulinarične sadove okusa, ki ni le izbran, ampak tak, da si ga zapomniš za več dni.
Bil je to eden najlepših dni v letu, ker je v slovenskem parlamentu prevladala zdrava pamet in je praznik vrnitve Primorske k matici ostal praznik. Če bi ta dan namreč preimenovali, bi to ne bil več praznik, saj priključitev ni zadeva, zaradi katere bi lahko praznoval. Priključitev je neprostovoljna akcija, velikokrat tudi povsem v nasprotju z voljo prebivalcev priključene pokrajine. Enkrat je iz take priključitve, aneksije v zgodovinskem jeziku, izbruhnila celo svetovna vojna. Avstrija je anektirala Bosno, Srbi pa so temu tako nasprotovali, da so njihovi skrajneži nekaj let kasneje s podporo vlade v Beogradu ustrelili prestolonaslednika. Drugi tuj izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za priključitev, sinonim za priključitev, je anschluss. Kaj se je takrat zgodilo z Avstrijo in kakšne so bile posledice, verjetno ni treba nikomur razlagati.
Primorci smo se z matico Slovenijo združili prostovoljno in z veliko vnemo
Naši, slovenski levičarski skrajneži, hvala Bogu, niso dobili dovolj glasov, da bi Primorsko razglasili za priključeno oziroma anektirano deželo. Primorci smo se namreč z matico Slovenijo združili, saj smo to storili prostovoljno in z veliko vnemo. Primorske ni priključila Ljubljana ali celo ljubljanska partija, kot nekateri hočejo danes prikazati. Primorska je bila okupirana (1918) in kmalu nato priključena Kraljevini Italiji po prvi svetovni vojni. Leta 1945 (formalno 1947) pa ni bila ponovno anektirana h kakšni drugi državi, ampak združena s Slovenijo, ki je bila del takratne komunistične Jugoslavije. Takrat je bila osvobojena tuje nadoblasti in združena z matico.
Pred leti sem bil na nekem mednarodnem zgodovinskem simpoziju o povojni preureditvi meja med Slovenijo, Italijo in Hrvaški. To je bilo precej nazaj, še preden je Slovenija sploh razglasila praznik vrnitve Primorske in Prekmurja. Slovenski zgodovinarji so takrat uporabljali besedo “priključitev” Primorske. Pa je nastopil neki hrvaški zgodovinar. Zelo vljudno, a tudi odločno je rekel, da se morajo slovenski zgodovinarji ozreti v zgodovino, saj za združitev okupirane pokrajine z matico uporabljajo besedo priključitev. Povedal je, da gre za zgodovinsko napačen izraz, ker so Hrvati in Slovenci praktično brez izjeme hoteli vstopiti v Jugoslavijo. In nadaljeval, da je priključitev strokovni izraz, ki ga s tujko imenujemo aneksija, v nemščini pa anscluss. Takrat smo se slovenski zgodovinarji v dvorani spogledovali in bilo nam je prav nerod no, da moramo to slišati od tujca.
Kako smo dobili praznik vrnitve Primorske matici
Čez leta, ko je poslanec Zmago Jelinčič predlagal zakon z novim praznikom “priključitve” Primorske k matici, sem seveda takoj zastrigel z ušesi. Poslancu sem nemudoma poslal kratko elektronsko pisemce. V treh stavkih sem omenil, da je priključitev isto kot aneksija in anšlus. Jelinčič mi je odgovoril takoj. Zahvalil se je za pripombo in se strinjal z vsebino. Potem je predlog spremenil in smo dobili praznik vrnitve Primorske matici. To je namreč še natančnejši izraz od združitve, saj je bila Primorska nasilno, proti volji ljudstva, odtrgana od drugih slovenskih dežel, ki so se združile v Državi SHS leta 1918. Pred tem je bila namreč stoletja v isti državni tvorbi kot vse druge slovenske dežele. Do leta 1918 je bila meja dežele Kranjske na reki Hubelj, tako da je bil vzhodni del Primorske tudi uradno del dežele Kranjske in Ljubljanske škofije.
A to je že takrat šlo v nos stranki Socialdemokratov SD, pravni naslednici Zveze komunistov Slovenije. Oni namreč pristajajo na zahteve zveze tako imenovanih borcev (v ZZB namreč partizanskih veteranov skorajda ni več, člani so večinoma ljudje, ki so puško videli samo v kakem filmu, zato po mojem skromnem mnenju pač ne morejo nastopati v imenu pokojnih in ostarelih partizanskih borcev) in teh zgodovinskih dejstev nočejo upoštevati in vsiljujejo izraz aneksija oziroma priključitev.
SD se je pokazala kot protiprimorska in protislovenska stranka
Matjaž Nemec (SD), ki je zagovarjal priključitev, je bil tistega majskega torka še tretjič zapored poražen. Najprej je preimenovanje blokiral Državni svet, potem parlamentarni odbor, slednjič pa sam parlament.
SD se je pokazala kot protiprimorska in protislovenska stranka, ki samo išče ideološke teme, zaradi katerih se lahko državljani kregamo. To posredno priznavata celo premier in predsednik republike, oba levičarja. Ta je celo Primorec in nekdanji šef SD. Oba sta manever poslanca Nemca ocenila kot nepotreben. In anšlus Primorske je bil mrtev! Tistega lepega majskega dne …
Italijani so Primorsko priključili Italiji leta 1918. Po kapitulaciji (1943) so Primorsko okupirali Nemci, ki pa je niso priključili rajhu. Če Nemci med dveletno okupacijo niso mogli anektirati Primorske, pa bi bilo smešno, če bi to danes uspelo enemu Nemcu …
