Nekoga je pa treba zapreti!

13

lipaTako je izjavil eden izmed komentatorjev ob članku, da je svoja vrata spet odprla Lipa, zloglasni klub, ki je bil nekaj let nazaj prizorišče tragedije. Tudi ob drugih tragičnih dogodkih se vedno znova dogaja, da javnost potrebuje svojega grešnega kozla – in ga večinoma tudi dobi. Skoraj praviloma sami akterji kot da niso nič krivi, so takorekoč žrtve. Najti pa je treba takšno ali drugačno “zlobno” organizacijo, korporacijo ali kar si že bodi, ki je v ozadju s svojimi umazanimi kremplji.

Spominjam se čolnarske tragedije na Blanci pred nekaj leti. To je bila, predvsem – nesreča. Spust skozi žrelo elektrarne je lahko izgledal nedolžna mala malica, a v resnici je bil smrtonosna past. Tega tisti v čolnih niso mogli vedeti. To je pravzaprav pred tisto nesrečo vedel malokdo. Tudi sam bi si morda mislil, da taka “urejena” odprtina ni nevarna. Po drugi strani pa živimo pač v kulturi zabaviščnih parkov, kjer v zavarovanem okolju počnemo še precej hujše reči – in imamo zato otopel občutek za naravno nevarnost. Skratka, tragičen dogodek, kjer se je narava kruto znesla nad človeško lahkomiselnostjo. Ker pa se narave pač ne da privesti pred sodišče, je bilo treba najti krivca s pravno entiteto. In tako so bili krivi: izposojevalci čolnov! Ker pač tragedije niso preprečili. Vse preveč nepietetno bi bilo takrat reči, da so bili krivi pač tisti v čolnih (kolikor so bili krivi). Stresati krivdo na kogarkoli drugega je skrajno sprenevedanje.

In zelo podobnih primerov je še kar nekaj. Vedno znova se dogaja, da “žrtve” nesreč niso nikoli nič krive. Gotovo, toliko je pač treba biti takten, da ne vpiješ na ves glas: “Sam je kriv!”, ampak iskati pa krivca potem nekje drugje? Ga na vsak način iskati?

V svojem diletantskem poznavanju človeške duše si razlagam, da smo v sebi zgrajeni tako, da nam je nekako lažje prenašati žalost, če jo “pregazimo” s čustvi maščevalnosti, pravičništva in svete jeze. Da namesto da bi žalovali, raje nekoga sovražimo. Nekako v stilu akcijskih filmov. Da se ni treba soočiti s tragiko položaja, pred njo zbežimo v zagreto preganjanje domnevnih krivcev. Verjetno me bo vsaj kdo narobe razumel, ampak tudi sedanjo gonjo proti “tajkunom” razumem kot take vrste nezrelo zaletavanje. Nekoga je treba zapreti, morda celo mučiti, pa bo vse v redu … Ampak vemo, da ni nič bolje, samo žalost, obžalovanje in pogrešanje pridejo z nekaj zamika. Zbežali pa pred njimi ne bomo.

To nikakor ne pomeni, da krivcem ni treba za njihovo početje odgovarjati. Pomeni samo, da je otročje na vsak način iskati krivce – in se sprenevedati glede krivde svojih bližnjih. Pomeni, da moramo biti toliko pošteni, da ne stresamo krivde po krivici.

Glede primera Lipa pa me pravzaprav moti nekaj drugega: da (razen za lastnika) ni imel nobenih pravih posledic. Še več, koncept “klubov” tipa Lipa se je še okrepil. Klubov, kjer te varnostniki pretepejo do smrti; kjer od neokusnega glamurja boli glava, glasba in ples pa sta postranski zadevi; kjer tudi osnovnošolci popijejo potoke alkohola … Predvsem me skrbi, ker ni čisto nič zresnil staršev. In si vztrajno lajnajo “Naš(a) pa že ni tak(a)!” Ko pa bo kaj narobe, bo pa seveda treba “nekoga zapreti!” Ampak “naš” je bil zaveden, neizkušen in nedolžen! Krivi so hudobni drugi!

Foto: Reporter


13 KOMENTARJI

  1. Na zadevo lahko gledamo tudi preko odnosa do resnice. Ali iščemo resnico, se prizadevamo za resnico? Če odgovorimo z da, potem smo v “nevarnosti”, da spoznamo Resnico.

    Oblastniki raje vidijo, da sami določajo resnico, kot da ljudje spoznavajo Resnico. Seveda oblastnikova resnica nima nobene veze z dejanskimi problemi, jih niti ne rešuje. Da se ljudstvo čustveno izprazni, da ta čustva ne butnejo do oblastnikov, jim mora oblastnik ponuditi grešnega kozla. In naši oblastniki to znajo čudovito delati.

  2. večkrat sem že dejal, da bi videli ”LIPO” v zelo drugačni luči, če bi se ljudje vprašali, kaj, za vraga, so tam sredi noči počeli otroci pri 12 letih in ostali mladoletniki.
    A tega vprašanja si nihče noče in ne upa zastaviti, ker imajo slovenski starši na splošno zelo slabo vest.
    Svojo nedoraslo mladino nimajo pod kontrolo in nihče jim ne postavlja meja pri njihovem brezglavem početju.
    Šele potem, ko se zgodi nesreča, pričnejo ”iskati” krivce, namesto da bi starši tudi teh otrok, ki so vse noči preživljali v Lipi, najprej pokazali nase.

    PS
    Prejšnji teden smo bili na morju in v eni bližnjih prikolic so ”tabori8li” smrkavci, niso še imeli 15 let. mešana druščina je tam počela dejansko res ”vse sorte”- predvsem pa stvari, ki pritičejo zrelim in odraslim ljudem. O tem, da so bili na smrt pijani že za zajtrk, ne bom govoril, v zabojjček od rož so bile zabodene tudi igle.
    Kaj se je zgodilo, ko je prišel konec tedna lastnik prikolice, domnevno oče od enega falota?
    najprej je šel od ene prikolice do druge in nam- ostalim- pil kri s kričanjem, češ, kaj si upamo in nadlegujemo uboge otročaje, ki želijo po naporni šoli(?) malo zadihati.

    Vidite, na tak način pri nas vzgajamo barabe in futramo razno razne Lipe z materialom.

    Nazadnje pa, ko se kaj zgodi, pa takšen starš pokaže na družbo, na šolo, samo nase ne.

    • To sem se tudi jaz vprašal: kaj sta 14letnici počeli zunaj pred takšnim klubom v petek ob 12 ponoči.

      • Odlično si napisal, Francinabalanci !

        Sicer pa je pri nas največji problem politike in pravosodja, da preganja in kaznuje tiste, ki so iz ansprotne politične opcije, kar pomeni.

        Na takšen način pa se resnica in morala v družbi razvrednotita.

  3. Ko sem z otrokom prvič prečkal cesto sem ga podučil, zakaj morava najprej pogledati na levo.
    Kdo je nesrečna dekleta učil prečkanja ceste ne vem, kaj so počela pa tiste usodne noči ob poznih nočnih urah pred Lipo je pa vprašanje, ki si ga užaloščeni starši prepozno, če sploh kdaj, pošteno zastavijo.
    Z vzgojo podivjane mularije pred lokalom se vendar v poznih nočnih urah ne more ukvarjati lastnik lokala.
    Prva odgovornost je na starših, druga pa na šoli.

  4. Naj dodam še naslednje:

    Organizator Robert Zavašnik je bil pravnomočno obsojen na 5 let.

    Namesto v zapor je pobegnil. Baje se skriva nekje v hrvaški Istri.

    Policija ga išče (!?) že 4 leta, naslednje leto bo kazen zastarala in bizgec se bo vrnil domov ‘frej kot ptiček na vej’ ? !

    Jebemti zakonodajo, pravosodje in pravno državo, ne glede na napačno vzgojo mladine s strani staršev !

  5. S poanto zapisa se seveda strinjam, kljub vsemu pa to organizatorjev nikakor ne more oprati krivde. Človeško življenje je neskončno vredno in ga je potrebno varovati, tudi, če je potencialna žrtev naivna, pijana ali kakorkoli drugače omejeno sposobna skrbeti zase.

    In podobne tragedije se ne dogajajo zgolj petnajstletnikom, ampak tudi študentom in odraslim. Spomnimo se samo smrti na tirih med Škisovo tržnico v Tivoliju ali na laškem sejmu Piva in cvetja. Organizator kakršne koli zabave se mora zavedati, da bodo ljudje kaj spili, nekateri preveč, in da jih lahko odnese na nepravo mesto. Zanimivo je videti, kako takim rečem strežejo v razvitejpih okoljih. Denimo v Nemčiji, ki premore orgomno tovrstnih dogodkov, denimo glasbenih festivalov. Ob železniških progah ali avtocestah v neposredni bližini prizorišča postavijo več metrov visoke ograje, ki preprečujejo, da bi nekoga, ki ni čisto pri sebi, zaneslo na progo ali na cesto.

    Organizator, ki omogoča gostom, da se ga napijejo, pač mra poskrbeti, da bodo to lahko naredili brez tveganja. In podobno je v primeru Lipa. Organizator, ki pričakuje naval mladine, mora pač poskrbeti, da se bodo lahko gnetli brez posledic.

    Res pa je, da bi človek v normalnem okolju po takšni tragediji pričakoval tudi malo samorefleksije družbe in razmisleka o vrednotah, pravicah in dolžnostih med mladimi.

    • Ne gre mi zato, da se odgovornih ne kaznuje. Opozoriti želim samo na “dinamiko grešnega kozla.”
      O preventivi na podobnih prireditvah pa se bodo pač morali pri nas še veliko naučiti … Sicer moram priznati, da mi koncept ustvarjanja “inkubatorja” za osebe, ki nimajo mere pri veseljačenju ne ustreza čisto, je pa verjetno smiseln. Ker nismo pravičniška družba – in ker vsi delamo napake. Drugače tudi balkoni ne bi imeli ograj.

      • Grešni kozel je dejstvo, ki mu človeška družba ne more ubežati. Družba od pamtiveka tako funkcionira. Za popravljanje tega imajo Srbi dober izraz, ko pravijo, da hočeš ravnat krivo Drino.
        Odstopanje od tega principa je možno samo na osebni ravni , torej samo posameznik lahko funkcionira drugače. V tem je krščanstvo unikum, ko apelira vedno na osebno spreobrnenje. Vse drugo apeliranje je poleg ostalega tudi moraliziranje.

    • da, zanimivi komentarji…mogoče je Vaš ciničen a jaz isto povem, kaj ima mularija iskati ob 24 h ponoči zunaj?
      Koliko let so imele?

      • Hja baje da smo sedaj v post-moderni družbi saj veste: odstranitev vseh nazadnjaških družbenih struktur, patriarhalizma.

        Ne vem, mene razvoj v slovenskih družinah močno skrbi. Ogromno ločitev, nezdravi družinski odnosi, nevzgojeni otroci, ki so agresivni in razvajeni, popolna odsotnost vrednot delavnosti in prevzemanja osebne odgovornosti (tudi za napačne odločitve – npr. napačna izbira študija), vzgajanje v smislu vse-mi-pripada in država-daj.

        V modernem svetu 21. stoletja takšni Slovenčki nimajo šans….

Comments are closed.