Nekatera dejstva, na katera je potrebno opozoriti ob razglasitvi arbitraže

1. Slovenija oz slovenska politika se je skladno z nerazumno logiko »zahtevajmo manj, da bomo verodostojni in bomo dobili več« odrekla pravici do svojega predloga, kaj je predmet spora, čeprav je ta pravica izrecno opredeljena  v sporazumu o arbitraži. Namesto tega je v memorandum po naših informacijah navedla vsebino, ki je arbitrom onemogočala iskati pravično rešitev na osnovi objektivnih zgodovinskih, mednarodno-pravnih in drugih dejstev ter ob upoštevanju načela pravičnosti. Slovenski memorandum in navodila vladnih predstavnikov slovenskim advokatom so izražala nerazumno pristajanje na sodno razpravo praktično izključno o tem, kolikšen del ozemlja in morja, ki je bil ob osamosvojitvi Slovenije 25. 6. 1991 pod slovenskim nadzorom, bo po razsodbi tribunala pripadel Hrvaški, kolikšen del pa bo zadržala Slovenija.

2. Slovenska politika se je pri imenovanju svojih predstavnikov v postopku arbitraže odrekla nekaterim najuglednejšim in najvplivnejšim strokovnjakom mednarodnega prava, imenovala pa celo ljudi, ki so  v preteklosti  v objavljenih ekspertizah dokazovali, da je Slovenija geografsko prikrajšana država in  ima v strateško-obrambnem pogledu enak status kot države brez izhoda na odprto morje.

3. Poudarjanje vladnih predstavnikov, da bo Slovenija v vsakem primeru spoštovala in skušala uveljaviti razsodbo Haškega tribunala je v direktnem  nasprotju s sklepom Državnega zbora RS, da …”mora arbitraža določiti ozemeljski stik slovenskega morja z mednarodnim morjem,  sicer bo za Slovenijo arbitražna odločitev v nasprotju z mandatom sodišča.”

4. Ker je bolj ali manj jasno, da bo Hrvaška z odločitvijo arbitražnega sodišča zadržala veliko večino ozemlja in morja, ki ga je zasedla po osamosvojitvi Slovenije 25.junija 1991, razen manjšega dela Piranskega zaliva, ki ga danes obvladuje do polovice, je enoglasno poudarjanje  pomena uveljavitve arbitraže spreten medijski spin slovenske politike, s katerim  odgovorni želijo zavesti slovensko javnost in se kolektivno zaščititi pred odgovornostjo za stanje, ki so mu botrovali s svojo nedržavniško držo.

5. Zavod 25.junij bo po analizi arbitraže pripravil razstavo dokumentov in pričevanj s ciljem predstavitve razlike med tem, kar je Slovenija dosegla in tem, kar bi lahko dosegla, če bi se obnašala tako kot se suvereni državi z malo več samospoštovanja spodobi.

Zavod 25. junij, zanj Marjan Podobnik