Neka nova Slovenija

14

V Sloveniji ta teden vlada skoraj obsedeno stanje. Ljudje protestirajo proti Kanglerju, proti Gorenaku, proti Janši, proti Jankoviću, proti vladi, proti varčevalnim ukrepom, proti razgradnji socialne in pravne države.

Če bi lahko sindikalne proteste pred tem označili bolj za zborovanje in predvolilni golaž za Semoliča, pa je tokrat vrag vzel šalo. Lahko bi rekli, da smo se dolgo igrali z ognjem in sedaj je iskrica preskočila. Za razliko od organiziranih sindikalnih, študentskih in kaj je še protestov v bližnji preteklosti, se zdi, da je tokrat iniciativa prišla od spodaj in spontano. Ljudem se je dobesedno ‘utrgalo’ in najbrž ni veliko presenečenje, da se je to zgodilo najprej ravno temperamentnim Štajercem.

Razlogov za nezadovoljstvo ljudstva je več kot dovolj. Nakopičeni ekonomski in socialni problemi, vtis, da pravna država ne deluje ali pa je strahotno neučinkovita, samozadostnost slovenske politične elite ter kratkoročni politikanski interesi strank in vplivnih družbenih skupin so več kot dovolj vnetljivo gorivo za razjarjenje ljudstva. Poleg objektivnih razlogov za nezadovoljstvo vsekakor k razpoloženju državljanov ne more pomirjujoče delovati hujskanje ljudi s strani vplivnih posameznikov.

Mediji kot psi ščuvaji

Tudi mediji niso prispevali k umiritvi razmer. Prej obratno. Ironično je, da so na razne ‘facebook’ akcije najbolj opozarjali ravno mediji in včasih si dobil občutek, da so najbolj vneto in učinkovito propagirali proteste ravno osrednji mediji in ne družabna omrežja. Če temu dodamo še težnjo medijev po senzacionalizmu in ideološko zagretost, lahko ugotovimo, da mediji pri nas ne opravljajo le vlogo psa čuvaja, temveč tudi psa ‘ščuvaja’.

Mnogi opozarjajo na povezavo med bližajočimi se volitvami in protesti. Krožijo številne teorije zarote o še zadnjem poskusu podpornikov aktualnega predsednika države, da z izrednimi razmerami preobrnejo trend sebi v prid. To, da imajo nekateri s trenutnimi izrednimi razmerami posebne politične računice najbrž ni daleč od resnice. Vendar mislim, da je veliko podcenjevanje problema če vidimo trenutne razmere zgolj kot zrežirano igro stricev iz ozadja. Treba je priznati, da ljudstvo nekaj sporoča. In to sporočilo je potrebno vzeti resno.

Z zakonom ulice za pravno državo

Toda, tudi če razumemo razjarjenost ljudstva, je protestiranje tako počez proti politikom in poziv k njihovem odstopu na nek način metanje peska v oči. Samo protestiranje brez konkretnega cilja in ideje kako prebroditi krizo, državo in družbo potiska le še globlje v krizo. Tisti, ki (upravičeno) zahtevajo pravno državo jo morajo najprej sami spoštovati. S pozivi k odstopu kar počez in uporabo zakona ulice, to pravno državo sami spodkopavajo. Spodkopavamo jo državljani sami z nizko volilno udeležbo, z utajevanjem davkov, z apatijo do družbenih zadev, s kupovanjem diplom, z delovanjem po vezah in poznanstvih ipd.

Zato ti protesti v resnici niso zgolj protesti proti aktualni politični eliti. Ti protesti so tudi izraz resignacije državljanov. So protesti zoper lastno intelektualno in državljansko lenobo, ki tudi nosi delež odgovornosti za to, da smo po 20 letih tam, kjer smo. Ostal nam je le še krik in obupno vpitje ter demonstracije proti vsem. Protestniki zahtevajo odstop vlade in zamenjavo z ‘novimi ljudmi’. A kakšen nabor teh ‘novih’ ljudi imamo v Sloveniji so pokazale že letošnje parlamentarne volitve. Najbolj priljubljen ‘nepolitik’ v Ljubljani ali celo v državi je v resnici utelešenje tistega zoper česar bi se naj navaden državljan bojeval. Na drugi strani je glavni favorit letošnjih volitev za predsednika republike človek, ki je v veliki meri pripomogel k stanju, ki smo mu priča. A kaj bi o tem. Lažje je demonstrirati in iskati krivce zgolj drugje, kot opraviti temeljito samorefleksijo in samokritiko.

Aktualni protesti morda naznanjajo neko novo Slovenijo. Gre za prebujenje naroda, čemur pa mora slediti streznitev. Odnos državljanov do politikov se je spremenil. Spremeniti se mora tudi odnos do države, sodržavljanov in do resnice.

Foto: OSAC


14 KOMENTARJI

  1. Gospod Sebastian,
    lepo ste zapisali: “Pot do pravne države je temeljita samorefleksija in samokritika”, jaz pa bi dodal le: “ter sprememba samega sebe”. Ta pot pa je dolga, vendar je edina. Bližnjic ni.

  2. Očitno je prišel čas, ko bo tudi v Sloveniji potrebno pojem pravne države zamenjati s pojmom vladavine prava (rule od law). Iz prvega pojma izhaja, da mora država poskrbeti za zakonitost delovanja družbenih deležnikov; iz drugega pa izhaja, da je država zgolj ena od deležnikov, ki ji gospoduje pravo!

  3. saj ni čudno, kam drvimo. Kakšen zgled ima mladina. Malo poglejte TV program.Potem poslušam o nekih drugih vrednotah.Veliko ljudi bi rado z neba dobilo denar, nič delat, nič dajati, le jemati. Malo poglejte v šole, tudi verouk ni več tisto, kar je bil. Nobenega spoštovanja, predvsem pa že otroci poznajo predvsem PRAVICE,,,demokracija, da gre človeku na bruh!

  4. Pro test…ali ni to nek poskus,test ZA nekaj novega,boljšega?..mi pa se namesto načrta,ki bi odgovarjal na vprašanje:kaj lahko kljub vsemu še storim ZA izboljšanje tistega,kar ni dobro?..raje kar počez zaganjamo PROTI vsem in proti vsakemu ter uničujemo še tisto malo dobrega,ki nam je še ostalo.Samomorilsko vedenje…

  5. Prihodnji teden se spet obetajo dostojanstvene demonstracije.

    Na njih bodo namreč, kot doslej, dostojanstveno rjoveli kot zverine , krulili kot prašiči in vreščali kot opice.

    Primitivna iknografija, gesla in telesne geste pa bodo spet pričale o visoki kulturni stopnji naše levice.

  6. Pa to je noro!
    Jutri mi prihaja cela grupa ameriških gostov. In to v Ljubljano! Kaj naj jim rečem, ko bodo videli jugo zastave?

  7. Če ne raztresamo besed o vzrokih, je potrebno napisati glavni razlog zakaj smo do tega prišli:
    KER JE VEČINA SLOVENCEV TRDOVRATNIH, KONZERVATIVNIH SOCIALISTOV. Pri večini Slovencev še ni razščičšeno kako slab je socializem in kakšne posledice ima, temveč socializem jemljejo še vedno kot New Age, novo upanje, nekaj dobrega, zaljubljenost.

    V resnici pa je socializem REDISTRIBUCIJA TUJEGA denarja. Se pravi KRAJA. Socializem se ne ukvarja z USTVARJANJEM nove vrednosti. Tu gre tako kot pri sužnjelastništvu in fevdalizmu za igro ničelne vsote. Komunisti ( bivši in sedanji, ter vsi prebarvanci in neodvisni) so vedno komunisti in vedno hočejo biti POHLEPNO na vrhu OBLASTI, imeti hočejo VSE RENTE, FEVDE. Zato imajo medije, parlament, sodstvo in predvsem gospodarstvo TRDNO v rokah. Rezultat tega pa je, da ni novih podjetij, stara počasi umirajo, so prezadolžena. V podjetjih je preveč sinekurcev ( služba s solidno plačo in nič dela), ki so po politično, družinski poti dobili službe.

    Zavedat se je treba, da je SOCIALIZEM povzročil tako bedo. Ker če bi imela Slovenija boljši gospodarski model kot je kapitalizem, potem bi mi danes v ugodju gledali, kako se nam kapitalizem pri sosedih ruši v krizi.

    Ker socializem zanika kapitalizem ( podjetništvo, ustvarjanje, delo, vlaganje denarja, svobodni trg, pravna država, globalizacija) se dogaja:
    1. da imamo iz komunizma še vedno skoraj vsa podjetja v državni lasti ( v resnici so ves čas v rokah rdeče mafije)
    2. da imamo sedaj 5x do 10x več birokracije po državi, občinah, podjetjih kot leta 1991
    3. da birokrati in birokratske ovire otežujejo delo in poslovanje podjetij in delavcev, ki se znajdejo in raje podkupujejo že tako dobro plačane birokrate, kot da bi državi nakazovali astronomske prispevke. Socializem je v osnovi KORUPTIVEN sistem. Manj ko je birokratov, manj je korupcije.

    Te demonstracije so zelo natančno in hierarhično vodene s strani rdeče mafije, ker izgublja fevde. Največja nevarnost zanjo je, da vlada proda državne banke in glavna državna podjetja. To jih odreže od fevdov, pritoka denarja. Mafiji bodo ostali samo veliki dolgovi, tako kot Jankoviću, ker oni ne znajo delati in ustvarjati, temveč samo POHLEPNO GRABITI.

    In velika množica spranih glav socializem še vedno podpira. Od bankrota do bankrota, v stalni revščini in bedi ( ob pogledih k sosedom kako nekajkrat boljše živijo od nas), od enega čudaškega gospodarskega eksperimenta do drugega, od propada enega podjetja do drugega, od rotacije enega gnilega direktorja na drugo vodilno pozicijo itd.

    • Če ne raztresamo besed o krivcih, je potrebno napisati krivce za tako nerazgledanost: katoliška Cerkev. Namesto izobraževanja o Družbenem nauku Cerkve se je šla pajdaški izposojevalni kapitalizem.

        • Ne vem, kako bi se tvojemu miselnemu mehanizmu preskoka reklo v logiki, vendar, preveč si poenostavil. Žal so tudi tisti predstavniki katoliške Cerkve, ki so se vključili v reko “saj vsi tako delajo”, otroci svojega časa in produkt socialistične vzgoje. Zamisli se raje v to smer. K sreči pa to niso vsi, da bi lahko črno etiketo nalepil kar na “katoliško Cerkev”. Kar pojdi se “izobraževanje o Družbenem nauku Cerkve” z zavezanimi usti in rokami.

Comments are closed.