Negotovost, ki se nadaljuje na delniških trgih, lahko tudi zelo lepo izkoristimo. Potrebno je le nekaj potrpljenja in vztrajnosti.
Letošnje leto se je začelo z večjimi padci vseh večjih delniških indeksov. Razlogov je bilo več: neustavljivo padanje cen nafte zaradi prekomerne ponudbe, manjši zlom borze na Kitajskem, negotovost na finančnih trgih z ukinjanjem gotovine in napovedanimi dvigi obrestnih mer v ZDA, itd. Zaradi padcev delnic smo vlagatelji bili deležni tudi padcev vzajemnih skladov. Za dolgoročnejšega vlagatelja je lahko to super priložnost, če jo seveda zna izkoristiti.
Vzajemni skladi
Vzajemni sklad ni nič drugega kot bazen mnogih izbranih delnic s strani upravljavca posameznega sklada. Tako vlagatelji nismo odvisni od stanja posameznega podjetja oz. njegove delnice, temveč se naš vloženi denar giblje v skladu s stanjem na izbranem trgu oz. panogi. Če so borzni indeksi v zadnjem letu 2-3 padli in ponovno porasli za 15-30 %, se je podobno dogajalo tudi pri vzajemnih skladih.
V časih takšne negotovosti je zelo smiselno, da se odločimo za obročna vplačila. Idealno je, če vplačujemo redno mesečno enak znesek. Tako dobimo ob vsakem padcu izbrane naložbe priložnost, da le-to dokupimo ceneje. Ob ponovni rasti smo kasneje deležni lepih rasti.
Poglejmo si primer. Če smo v vzajemni sklad pred padcem vložili 100 €, smo ob koncu padca imeli 70 €. Če ne reagiramo in nič ne doplačamo, moramo počakati, da sklad poraste ponovno na izhodiščno vrednosti (potrebna je 43 % rast). Če pa ob najnižji vrednosti sklada ponovno vplačamo enak znesek, bomo ob ponovni rasti deležni lepega dobička. Dolgoročni in redni varčevalec podobne priložnosti koristi ob vsakem ponovnem padcu izbrane naložbe.
Previdno z višjimi zneski
V negotovih časih moramo biti še posebej pozorni na enkratna višja vplačila. Seveda si vsi želimo višjega donosa, ki nam ga danes lahko ponudi banka in zato iščemo alternativne naložbe. Pri vzajemnih skladih previdnost ni odveč. Smiselno bi bilo nekaj časa spremljati želeno naložbo in vplačati večkrat (prvotni znesek razdeliti na več manjših enot). Prav tako je tudi ustrezna razpršitev naložb vedno primeren nasvet. Zelo veliko varčevalcev pa se odloča tudi za aktivno upravljanje premoženja. Del denarja preprosto zaupamo v upravljanje nekomu ali neki organizaciji, ki se spozna na trg in moje prihranke redno spremlja in prilagaja razmeram.
Naš denar je najpogosteje zelo težko pridelan. Zato moramo z njim gospodarno ravnati. Prav tako je potrebno previdno izbirati naložbe in komu bomo zaupali premoženje. Pridobitev dveh ali treh mnenj je vsekakor smiselna poteza, da nas ne bodo peljali žejne čez lužo.
Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.
