Negotova prihodnost

trump_umestitev20. januar 2017 je za nami, psi so tulili in karavana je šla dalje. Planet Zemlja ni obstal, še zmeraj se vrti, kljub temu, da je Donald J. Trump prisegel kot 45. ameriški predsednik. Počasi se bo ves svet moral sprijazniti s tem, tudi tisti najbolj goreči nasprotniki novega predsednika.

In kaj sedaj? Kako naprej? Kaj se bo zgodilo? To so vprašanja, ki begajo večino političnih uslužbencev, političnih analitikov, ekonomistov in vseh ostalih, ki se od blizu ali od daleč ukvarjajo s politiko. A gotovo je le eno, in sicer, da je vse skupaj negotovo. Donald J. Trump namreč velja za izjemno nepredvidljivo osebnost, ki je ni mogoče z lahkotnostjo spregledati in predvideti določene poteze, ki jih bo novi predsednik povlekel. Določen del programa je Trump že napovedal, v njegovo celotno izvedbo pa menda po poročanju medijev dvomijo celo najkonservativnejši republikanci. V kolikšni meri mu bo uspelo, bo pokazal čas. Bistveno vprašanje pri celotni zgodbi pa je, v kolikšni meri bo Trump uspel zadovoljiti svoje volivce, ki so po njegovih lastnih besedah bili najbolj prikrajšani v zadnjih letih. Gre predvsem za to, koliko delovnih mest mu bo uspelo vrniti nazaj v ZDA in v kolikšni meri mu bo zares uspevalo udejanjati t. i. izolacionistično politiko oz. politiko »America first«. Slednje bo prav gotovo globoko vplivalo na svetovno gospodarstvo in ekonomijo ter njun razvoj.

Kdor je poslušal Trumpov govor takoj po njegovem ustoličenju, so se mu kaj hitro lahko »pocedile sline« ob vseh njegovih famoznih besedah in kaj hitro bi človek tako na slepo verjel vsem njegovim obljubam, še zlasti tisti, da ima od 20. 1. 2017 naprej v ZDA oblast ljudstvo.  Po oceni večine svetovnih komentatorjev je bil Trumpov govor eden izmed najbolj populističnih v zadnjih letih (nekateri, ga celo primerjajo s Hitlerjem, za kar mislim, da je sila pretirano). Sam sem mnenja, da je potrebno ostati realističen.  Seveda v vseh pogledih. Realistično je potrebno gledati na vse, za kar se predvideva, da bo pozitivno, in na vse, za kar se predvideva, da bo negativno.

V slogu papeža Frančiška bi si bilo dobro zapomniti, naj ljudje ne iščejo rešiteljev oz. »odrešenikov« za svoje tegobe in težave v političnih voditeljih. Zelo naivno bi bilo namreč misliti, da so politiki nekakšni svetniki, ki so brez greha – to za Trumpa sicer ne velja – in bodo rešili vse probleme tega sveta, ki tarejo povprečnega človeka (nazadnje je v nekaj takega uspelo prepričati Cerarju volivce v Sloveniji na zadnjih državnozborskih volitvah). V dobi digitalizacije namreč novice potujejo s svetlobno hitrostjo in slej ko prej se navidezna svetost razkrinka in obelodani.

Če pogledamo v prihodnost, lahko vendarle napovemo določene spremembe. Tako lahko zatrdimo, da se končuje prevlada t. i. liberalnega pogleda na svet, katerega zagovorniki so bili ameriški demokrati in so ga v celotnem razvitem svetu pograbile skoraj vse države. Konec bo tudi pretiravanj t. i. politične korektnosti, ki si ni upala reči bobu bob. Trump in njegova ekipa veljata namreč v tem pogledu za zelo konservativno. Zanimivo bo predvsem, kako se bo dogajanje čez lužo odrazilo v Evropi oz. v kakšno smer bo stara celina šla. Ali bo ostala liberalna ali bo postala bolj konservativna? Po mnenju večine se  bi naj pomaknila bolj v desno. Prav gotovo pa se spremembe obetajo tudi medijem, ki so jih ljudje večkrat v zadnjem času obtožili pristranskosti in zavajajočega poročanja.  Z refleksnim odzivom so mediji enako obtožili družabna omrežja, da širijo laži in polresnice ter nepreverjena dejstva. Nejasno je namreč, v kolikšni meri bodo izgubili vpliv – če sploh.

Nejc Črešnik, Maribor