Iščemo besede za nego slovenske duše

4
450
Povabljeni k ustvarjanju molitvene reke, iščimo besede za nego slovenske duše, da tako skupaj pomaknimo našo civiliziranost nekaj korakov naprej

Če so »naš dom naše besede«[1], kaj bi rekli, kakšen je naš skupni slovenski dom? Lepo je, če nam misel najprej poleti čez vrhove, od Brižinskih spomenikov do izborne verige leposlovnih očakov, zakroži nad Zdravljico in nad besedami iz temeljne ustavne listine o samostojni in neodvisni Sloveniji, se morda dotakne naših tridesetih narečij, očarljive dvojine in zlate skrinjice s svetimi besedami za nas.

A prej ko slej v našem besednem domu naletimo na resne probleme. Poleg poplave anglizacije nas življenjsko ogrožajo besede, ki so se skvarile – takrat, ko se je zlo hotelo na najrazličnejše načine preimenovati v dobro. Če, denimo, množičnim pobojem ljudi rečemo »napaka«, beseda izgubi svoj pomen. S tem se izgubi preciznost misli – in posledično se izgubi smisel naših dejanj. Vse, kar ni poimenovano s pravimi besedami, ostaja za nas popačeno, mi pa na poti v razkroj.

»Svet rešiš tako, da ga poimenuješ«[2], je izhodiščna misel postne pobude, ko se pri Vseposvojitvi lotevamo pisanja litanij varuhov spomina na žrtve vojnega in povojnega zla pri nas. S srcem bomo iskali besede o slovenskem trpljenju, o naši razparani duši, o abelovskih in kajnovskih ranah, klicali bomo besede za celjenje in blagoslavljanje. Boga in vojsko mučencev bomo prosili za obnovljeno življenje naroda.

Povabljeni k ustvarjanju molitvene reke

Litanije so stara molitvena oblika. Sestavljena je iz kratkih nagovorov, ki mu navadno sledi prosilni ali častilni odgovor, ki je vedno ali dolgo časa enak – usmili se nas / prosi za nas / zveličaj nas / reši nas o Gospod … V ateizirani kulturi uporabljamo izraz litanije večinoma v pejorativnem smislu za nekaj dolgega in dolgočasnega. Da so lahko tudi zelo vznemirljive, pričajo denimo priložene litanije ponižnosti. Nedavno se je litanijam globoko poklonil Peter Handke v svojem nagovoru ob prejemu Nobelove nagrade za književnost. Prebral je nekaj vzklikov Lavretanskih litanij, in to v slovenščini, ki so ga »razvnemale in navdihovale kot otroka« in ga še danes v poznih letih.

Tudi ti, dragi bralec, si lepo povabljen k ustvarjanju molitvene reke. Svoje svete besede lahko pošlješ na naslov vseposvojitev@gmail.com, objavljene bodo na spletni strani Vseposvojitve, kasneje morda tudi v knjigi. Skupaj pomaknimo našo civiliziranost nekaj korakov naprej.

[1] To je misel mehiškega pesnika in pisatelja, nobelovca Octavia Paza.

[2] Isto.

4 KOMENTARJI

  1. Hvala za bogastvo lepih misli in prošenj. To potrebujemo sedaj ko nastaja nova vlada, ki je upanje in rešitev problemov slovenske stvarnosti. Bog daj , da uspe s podporo ljudstva-naroda. Velja moliti: “Tvoj sveti Duh, o Bog naj nas razsvetli, razvname in očisti, prepoji s svojo nebeško roso in stori rodovitne v dobrih delih. Po K.n.G.A.
    Zato velja: “Pridi, sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo. In prenovil boš obličje zemlje.
    Bog naš Oče, sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po K. n. G. A.” !!!!!!

    • Gospod Franc,
      problem je, da premnogi SLO staroselci nočejo Boga. Še več! Podijo Boga iz naše družbe. Bog pa upošteva voljo človeka in tiho odhaja iz naše družbe.

      Seveda bo pa Bog vedno on strani tistih, ki ga hočejo sprejeti.

  2. NEGA SLOVENSKE DUŠE ??? A ste to mislili : nega duše Slovenskega naroda …?? … duše našega naroda, ki je Žal Že Duhovno Mrtva ??? !!! ??? Ta bo težko prej rešena kot ob Koncu “sveta” v tem Desetletju, ki se Bo zgodil še pred Drugim Prihodom v tem desetletju. Mir naj vam bo do tedaj.

  3. … množičnim pobojem ljudi rečemo »napaka« …
    To je res problem, toda meni se to ne zdi tako velik problem glede na to, da se me v šoli vzgajali, kako je bila revolucija koristna. Govorjenje o napaki se mi zdi bistven napredek v primerjavi s šokantnimi izjavami v zvezi poboji. Tako se žal še dandanes npr. sliši: Toliko jih je pač bilo treba pobiti.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite