Nedeljski obisk pri ministru Janezu Ciglerju Kralju in njegovi družini

Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Janez Cigler Kralj kot ga je predstavila njegova žena Klavdija Kralj: »Prej je kdaj rekel, kaj vse bi rad naredil, kaj bi bilo dobro za družine, za Slovenijo, pa je bil kot z zvezanimi rokami. Zdaj pa dejansko lahko kaj naredi. Mislim, da je res na pravem mestu. Čutimo tudi moč molitve, ker veliko ljudi moli za nas, da laže premagujemo vse te izzive.«

V Naši družini št. 28 z dne 12. julija 2020, prilogi tednika Družina, je bil objavljen pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem in njegovo ženo Klavdijo Kralj. Že v priimkih je nekaj drugačnega: ponavadi ima žena dva priimka, svojega dekliškega in moževega, pri njima pa je, kot kaže, obratno: mož je svojemu dodal še ženin priimek. Poročena sta štirinajst let in imata štiri otroke. Janez je po izobrazbi politolog, Klavdija pa montessori pedagoginja. Po rodu sta oba s Koroške.

Z njima se je pogovarjala Mojca Purger.

Skavtstvo ju je opremilo za življenje

Oba sta skavta. Ko so se pogovarjali o tem, sta povedala, da ju je skavtstvo pripravljalo na resnično življenje; na to, da se bosta dobro znašla v vsaki situaciji; da bosta mislila, videla in iskala dobro; ne iskala bližnjic, ampak storila, kar je treba. Klavdija je poudarila tudi močno domovinsko vzgojo in drugačen pogled na človeka.

Janez je izpostavil: »Skavtstvo mi je dalo ključne veščine za opravljanje najbolj zahtevnih nalog. Dalo mi je izkušnjo vodenja, izkušnjo kriznega upravljanja. Naučil sem se tudi hitro odzivati v timu. Dalo mi je praktičnost, da ne kompliciram tam, kjer ni treba. Gre za odnos do življenja. Seveda so težke stvari, tudi jamram, kdaj sem čisto obupan, ampak hkrati sta v meni optimizem in upanje. Eden od skavtskih zakonov je, da si skavt žvižga in poje v težavah. Kaj bo, če kot minister ali kot oče in mož obupam?«

Dejavna v župniji in v laiškem apostolatu

Zdaj živijo v župniji Komenda. V župnijsko življenje se je cela družina vključila na vztrajno župnikovo prigovarjanje. »Najprej sva ocenjevala, da ne bova zmogla, a sem mu hvaležen, da je vztrajal. Vključila sva se v zakonsko skupino, jaz sem začel peti na koru, hčerki v otroškem pevskem zboru, ministrirata, hodita k verouku. Domača župnija nam daje izzive, da dajemo svoje talente na razpolago. Večji angažma je težji, ampak hkrati so sadovi večji. Če vsak vidi le sebe, bližnjega pa ne, smo kot družba umrli.«

Že lep čas pa sta dejavna v skupnosti Iskreni. Janezu pomeni veliko: »Skupnost Iskreni mi pomeni drugi dom. Tam nismo le podobno misleči, ampak se mi zdi boljši izraz, da smo podobno iščoči. V veliko stvareh se krešejo mnenja, smo si tudi različni. Tako kot je v družini. Vsakdo, ki živi v kakršni koli skupnosti, ve, da to ni vedno lahko. Obenem pa skupaj iščemo svojo poklicanost, Božji načrt za zakon. … Dala sva se na razpolago na področju odnosov, priprave na zakon in naravnega načrtovanja družine.«

Sta si že v mladosti želela več otrok?

Janez je povedal: »Imam sestro, sem pa vedno rad hodil na počitnice na kmetijo, kjer so imeli štiri otroke. Občutil sem, kako je lepo, če jih je več.

Bistvena je bila odločitev, da bova imela otroke. Kmalu sva videla, da ne moreva povsem sama načrtovati otrok, da je to del Božjega načrta. Zelo sva hvaležna, da sva blagoslovljena s štirimi čudovitimi otroki. Odločava se glede na to, koliko zmoreva zanje skrbeti telesno, čustveno, finančno.«

Klavdija je dodala, da izhaja iz družine s štirimi otroki in je vedela, kaj to pomeni. Ne sprašuje se o tem, ali jim bosta dala dovolj v materialnem smislu, pač pa: »Velikokrat se sprašujem, ali sem odgovorila na njihove temeljne potrebe, ali so bili videni, slišani. To je najteže.«

Minister Janez Cigler Kralj udejstvovanje v politiki gleda kot na poslanstvo

Janez Cigler Kralj je že dolgo dejaven v stranki NSi. Leta 2006 se je zaposlil v Državnem zboru kot strokovni sodelavec za odnose z javnostjo v poslanski skupini NSi. Potem ko je stranka izpadla iz parlamenta, je bil zaposlen v medijski mreži Infonet media in na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Od leta 2012 do imenovanja za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bil zaposlen kot strokovni sodelavec – podsekretar v poslanski skupini NSi – krščanski demokrati. Ves čas se strokovno ukvarja s področji dela, družine, socialnih zadev in invalidov. Od leta 2015 je vpet tudi v evropska krščanska delavska združenja. O tem vidiku njegovega življenja več piše na vladni spletni strani.

V času, ko NSi ni bila parlamentarna stranka, se je večkrat zarekel, da ne bo več šel v politiko: »Ampak leta 2012 sem bil spet poklican, tako da je očitno moje poslanstvo tu. Tako doživljam tudi klic na ministrsko mesto. Sam nikoli nisem mislil, da bom minister

Kako živi družina slovenskega ministra?

Žena Klavdija poudarja, da je morala to, da bo njen mož še manj navzoč v družini, kar malo »odžalovati«, hčerka pa ji je naročila, da mora povedati, »da atija ni veliko doma, da se pa trudi čim prej priti«. Ponosni so nanj: »Prej je kdaj rekel, kaj vse bi rad naredil, kaj bi bilo dobro za družine, za Slovenijo, pa je bil kot z zvezanimi rokami. Zdaj pa dejansko lahko kaj naredi. Mislim, da je res na pravem mestu. Čutimo tudi moč molitve, ker veliko ljudi moli za nas, da laže premagujemo vse te izzive. … Je pa prisotna tudi skrb, ali smo varni, ker toliko, kolikor je ljudi navdušenih, je na drugem polu ljudi, ki bi nam želeli kaj slabega.«