Nečisto v sredi

V času vprašljive aktivnosti zoper Vlado Republike Slovenije v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije dne 12. 2. 2013 opazili še dr. Spomenko Hribar med odhodom s posveta s predsednikom Državnega zbora. (Foto: SN)

Izprašujemo se o jedru globoke slovenske krize. Temeljna točka te krize je razkol. V tem narodu.

V nukleusu, jedru razkola pa biva okvara. Okvara intime o tem, kaj je prav. Okvara je stvar posameznika. Okvara onemogoča pošteno razpravo med Slovenci samimi. S tem se onemogoča resnico. In spremembo intime. Kar učinkovito onemogoča uveljavitev prava.

V predhodnem prispevku smo podali primer nečiste intime prava. In tega, kar je – nečisto prav. Tokrat se soočimo s tem, kar je – nečisto v sredi.

Nečisto v sredi

Kako to, da je izrazito »reformno« samo-deklarirana Državljanska lista Gregorja Viranta, in »sredinska stranka z močnimi liberalnimi elementi«, takoj po prejemu zelene luči s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije za preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank, vrgla reformno Vlado Republike Slovenije?

Kar se samo-deklariranja za »reformne« tiče, se je eno osebo zatožilo takole: »Krivda je v glavnem v napačni oceni predsednika stranke Gregorja Viranta, ki je takrat ocenil, da je bolj pomembno, da sledi načelom pravne države, za katere se je kasneje izkazalo, da to sploh niso načela pravne države, kot pa političnim interesom stranke, da reformira.« (cit. iz odgovora intervjuvanca Tomaža Štiha na vprašanje: »Po padcu vlade je stranka, katere član ste bili, dobesedno razpadla. Kdo je bil kriv?« – vir).

Kar se samo-uvrstitve za »liberalne« tiče, se je čivknilo tole: »! @GregorVirant1 @zzTurk A dajte no, g. Virant. Izgubili ste volitve, številnim zagabili liberalno opcijo, tukaj si pa kao bildate “imidž”.« (vir).

Kar pa se samo-uvrstitve DL za »sredinske« tiče, je z navedenim podan primer jedra globoke slovenske krize. In tega, kar je – nečisto v sredi.

Foto: Matej Družnik/Delo

Veliki pok 7. 1. 2013

Opravimo preizkus g. Štihove hipoteze: »Gregorja Viranta, ki je takrat ocenil, da je bolj pomembno, da sledi načelom pravne države, za katere se je kasneje izkazalo, da to sploh niso načela pravne države

Tik pred dnem 7. 1. 2013 je predsednik (še ne padle) Vlade Republike Slovenije dne 19. 12. 2012 podal napoved preiskave vprašljivih dejanj v slovenskih bankah. »Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank« (vir). Po letu dni »pregretih časov« (2012) zoper kakršnokoli reformo te vlade je namreč prišlo do zgodovinskega preobrata v Sloveniji v prid možnosti za preiskavo vprašljivih preteklih dejanj v bankah. Preobrat je nastopil v obliki dne 21. 12. 2012 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 102, objavljene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-II-1/12-23 in U-II-2/12-22 z dne 17. 12. 2012, ki ni dovolila referendumov o Zakonu o slovenskem državnem holdingu in Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, proti kateri je glasovala sodnica dr. Etelka Korpič-Horvat.

Dne 7. 1. 2013 se je posebej močno udarilo s Komisije Republike Slovenije za preprečevanje korupcije z izven-zakonitim Zaključnim poročilom, številka  06259-1/2013/1 v delu, ki se nanaša na predsednika Vlade Republike Slovenije. 12. 1. 2013 je predsednik zakonodajne veje oblasti, to je Državnega zbora Republike Slovenije, dolgoletni profesor upravnega prava, pojasnil svoj del udara v izvršilno vejo oblasti: »Če v 10 dneh ne bo sprejet odstop predsednika vlade, DL ne bo več član koalicije Janeza Janše,« sicer si želijo sodelovati v koaliciji, vendar »ne pod tem predsednikom vlade« (vir). Čez več let je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo številka I Up 256/2014 z dne 18. 2. 2015 izven-zakoniti dokument v izpodbijanem delu odpravilo (64. člen ZUS-1), torej za nazaj, ex tunc, brez vrnitve zadeve v ponovni postopek. Ta sodba je pravnomočna.

Nadalje pa so v času vprašljive aktivnosti zoper Vlado Republike Slovenije v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije dne 12. 2. 2013 opazili še dr. Spomenko Hribar med odhodom s posveta s predsednikom Državnega zbora (vir). Slednja ni imela oblastnega pooblastila za to, kar je nekaj dni prej v ločenem kontekstu povedala, in sicer da je treba »takšnega človeka [predsednika Vlade Republike Slovenije] preprosto odstraniti s te funkcije.« Postala pa je poznana pred desetletji s silovito, a ne-kritično, promoviranim manipulativno pro-komunističnim tekstom Krivda in greh (predh. prispevek Ne-prava Antigona onemogoča pravo).

Nato so napovedano uresničili. Padla je Vlada Republike Slovenije.